Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Tseba Jehofa go Swana le Noa, Daniele le Jobo

Na o Tseba Jehofa go Swana le Noa, Daniele le Jobo

“Batho ba babe ga ba kwešiše toka, eupša bao ba tsomago Jehofa ba kwešiša dilo ka moka.”​DIE. 28:5.

DIKOPELO: 43, 133

1-3. (a) Ke’ng seo se ka re thušago gore re dule re botegela Modimo mehleng ye ya bofelo? (b) Sehlogong se re tlo ithuta ka’ng?

GE BOFELO bo dutše bo batamela, batho ba kgopo ba tšwela pele ba “hloga go etša dimela.” (Ps. 92:7) Ka baka leo, ga go makatše ge batho ba bantši ba tlogela go phela ka melao ya Modimo ya boitshwaro. Ka gona, re ka ba bjang “bana ge e le mabapi le bobe” mola ka nako e swanago re le “ba gotšego ka mo go feletšego matleng a go kwešiša”?​—1 Bakor. 14:20.

2 Re ka hwetša karabo lengwalong la sehlogo se, leo le rego: “Bao ba tsomago Jehofa ba kwešiša dilo ka moka,” e lego dilo ka moka tšeo di nyakegago gore motho a kgone go kgahliša Modimo. (Die. 28:5) Le gona Diema 2:7, 9 e re botša gore Jehofa o “bolokela ba lokilego bohlale.” Ka baka leo baloki ba kgona go “lemoga toko, toka le go botega, [e lego] tsela ka moka ya go loka.”

3 Noa, Daniele le Jobo ba be ba na le bohlale bja Modimo. (Hesek. 14:14) Le lehono bahlanka ba Modimo ba na le bohlale bjoo. Na le wena o na le bjona? Na o “kwešiša dilo ka moka” tše bohlokwa e le gore o kgone go thabiša Jehofa? E le gore o kwešiše dilo ka moka, o swanetše tseba Jehofa gabotse. Anke ga bjale re ithuteng (1) kamoo Noa, Daniele le Jobo ba ilego ba tseba Jehofa ka gona, (2) kamoo ba ilego ba holwa ke go tseba Jehofa, le (3) kamoo rena re ka bago le tumelo ya go swana le ya bona.

NOA O ILE A SEPELA LE MODIMO LE GE A BE A PHELA LEFASENG LA BATHO BA BABE

4. Go tlile bjang gore Noa a tsebe Jehofa, gona go tseba Jehofa gabotse go mo thušitše bjang?

4 Go tlile bjang gore Noa a tsebe Jehofa? Go tloga ge Adama le Efa ba thoma go ba le bana, batho ba ile ba ithuta ka Jehofa ka ditsela tše tše tharo: (1) Ba ile ba ithuta ka yena dilong tšeo a di bopilego, (2) ba ile ba ithuta ka yena bathong bao ba bego ba na le tswalano e botse le yena, e bile (3) ba ile ba ithuta ka yena ge ba be ba bona a ba šegofatša ka baka la ge ba phela ka melao ya gagwe ya go loka le melao ya gagwe ya motheo. (Jes. 48:18) Ge Noa a be a bona dilo tšeo Modimo a di bopilego, ga se a bona feela bohlatse bja gore Modimo o gona, eupša o ile a bona le dika tše dingwe tše dintši tša Modimo tšeo di sa bonagalego, e lego “matla a gagwe a neng le neng le Bomodimo bja gagwe.” (Baroma 1:20) Ka baka leo, Noa o be a sa dumele feela gore Modimo o gona, eupša e bile o be a na le tumelo e tiilego go yena.

5. Go tlile bjang gore Noa a tsebe morero wa Modimo ka batho?

5 Tumelo “e latela seo se kwelwego.” (Baroma 10:17) Noa o boditšwe ke mang ka Jehofa? Ga go pelaelo gore batho ba gabo ba ile ba mmotša dilo tše dintši ka Jehofa. Batho bao e be e le tatagwe e lego Lamege, yoo a bego a na le tumelo go Modimo e bile a belegwe Adama a sa phela. (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.) Ba bangwe e be e le rakgolo’agwe, e lego Methusela le rakgolokhukhu’agwe Jarede yo a hwilego mengwaga e 366 ka morago ga gore Noa a belegwe. * (Luka 3:36, 37) Banna bao le basadi ba bona e ka ba e le bona ba rutilego Noa gore Jehofa ke yena a bopilego batho le gore o be a nyaka gore ba be le bana, ba tlale lefase gomme ba mo hlankele. Noa a ka ba a ile a kwa le gore Adama le Efa ba ile ba se kwe Modimo, le gona o be a bona mathata ao a tlišitšwego ke phetho e mpe yeo ba e dirilego. (Gen. 1:28; 3:16-19, 24) Ga go pelaelo gore dilo tšeo Noa a ithutilego tšona di ile tša mo kgoma pelo, gomme seo sa mo dira gore a nyake go hlankela Modimo.​—Gen. 6:9.

6, 7. Kholofelo yeo Noa a bego a na le yona e ile ya tiiša tumelo ya gagwe bjang?

6 Tumelo e tiišwa ke go ba le kholofelo. Nagana kamoo tumelo ya Noa e ilego ya matlafala ka gona ge a be a ekwa gore leina la gagwe le ka ba le e ra gore “Khutšo goba Kgothatšo.” (Gen. 5:29) Moya o mokgethwa o ile wa dira gore Lamege a bolele gore: “Yo o tla re tlišetša khomotšo modirong wa rena le bohlokong bja diatla tša rena bjo bo tlišitšwego ke mmu woo Jehofa a o rogakilego.” Ka gona, Noa o ile a holofela gore ka letšatši le lengwe Modimo o tla lokiša dilo. Go swana le Abele le Henoge bao ba phetšego pele ga gagwe, le yena o be a dumela gore “peu” ya mosadi e be e tlo pšhatla hlogo ya noga.​—Gen. 3:15.

7 Le ge Noa a ka ba a be a sa kwešiše gabotse kholofetšo yeo e lego go Genesi 3:15, eupša o be a kwešiša gore boporofeta bjo bo be bo tla nea batho bokamoso bjo bo kaone kudu. Go oketša moo, molaetša wo Henoge a bego a o botša batho wa gore batho ba babe ba tlo fedišwa, o be o sepedišana gabotse le boporofeta bjo bo lego go Genesi 3:15. (Juda 14, 15) Ga go pelaelo gore molaetša wa Henoge o ile wa tiiša tumelo ya Noa le kholofelo ya gagwe! Molaetša woo o tla phethagala ka botlalo ge Modimo a fediša batho ba babe ntweng ya Haramagedone.

8. Go tseba Modimo gabotse go ile gwa šireletša Noa bjang?

8 Go tseba Modimo gabotse go ile gwa thuša Noa bjang? Go tseba Modimo gabotse go ile gwa thuša Noa gore a be le tumelo le bohlale e lego dilo tšeo di ilego tša mo dira gore a šireletšege, kudukudu moyeng. Ka mohlala, ka ge Noa “a [be a] sepela le Modimo wa therešo,” ga se a ka a sepela le batho bao ba sa ratego Modimo goba go gwerana le bona. Go fapana le batho ba mehleng ya gagwe bao ba bego ba se na tumelo, Noa ga se a ka a kgahlwa ke barongwa ba babe bao ba bego ba kgahla batho ba bantši ka matla a bona, moo go ka diregago gore batho ba bangwe ba be ba nyaka go ba rapela. (Gen. 6:1-4, 9) Le gona, Noa o be a tseba gore Jehofa o laetše batho gore ba be le bana ba tlale lefase. (Gen. 1:27, 28) Ka gona, o swanetše go ba a ile a tseba gore Modimo o be a sa rera gore barongwa ba robale le basadi, e bile o be a tseba gore ke sebe. Ka gona, ga go makatše ge mafelelong bana bao barongwa ba bilego le bona le batho, ba be ba se ba tlwaelega. Ge nako e dutše e eya, Jehofa o ile a botša Noa gore o be a tlo fediša batho ba babe ka Meetsefula. Ka ge Noa a be a na le tumelo go seo Jehofa a bego a mmoditše sona, o ile a aga areka gomme yena le lapa la gagwe ba se fedišwe ka Meetsefula.​—Baheb. 11:7.

9, 10. Re ka ba le tumelo ya go swana le ya Noa bjang?

9 Re ka dira’ng gore re be le tumelo ya go swana le ya Noa? Re swanetše go rata go bala Lentšu la Modimo ka mehla, re naganišiše ka seo re ithutago sona gomme re dumelele seo re ithutilego sona se fetoša maphelo a rena le go re hlahla. (1 Pet. 1:13-15) Ke moka, tumelo le bohlale bja Modimo di tla re šireletša go maano a Sathane le go meoya e mebe. (2 Bakor. 2:11) Meoya e mebe ya lefase e dira gore batho ba rate dintwa le boitshwaro bjo bobe. E bile e dira gore batho ba rate go kgotsofatša dikganyogo tša bona tša nama. (1 Joh. 2:15, 16) Le gona, meoya e mebe e ka dira gore batho bao ba sego ba tia moyeng ba se lemoge gore letšatši le legolo la Modimo le kgauswi. Hlokomela gore ge Jesu a be a swantšha mehla ya rena le ya Noa, ga se a e swantšha ka go bolela ka bošoro le go hloka boitshwaro, eupša o boletše ka dilo tšeo di bego di tla šitiša batho go hlankela Modimo.​—Bala Mateo 24:36-39.

10 Ipotšiše gore: ‘Na tsela yeo ke phelago ka yona e a bontšha gore ke tseba Jehofa gabotse? Na tumelo ya ka e dira gore ke se no phela ka melao ya Modimo ya go loka, eupša ke botše le batho ba bangwe ka yona?’ Eka dikarabo tša gago di ka bontšha gore le wena o “sepela le Modimo wa therešo.”

DANIELE O ILE A BONTŠHA GORE O NA LE BOHLALE BJA MODIMO GE A BE A LE BABILONA

11. (a) Tsela yeo Daniele a bego a rata Jehofa ge e be e sa le yo monyenyane e re botša’ng ka batswadi ba gagwe? (b) Wena o ka rata go ekiša dika dife tša Daniele?

11 Go tlile bjang gore Daniele a tsebe Jehofa? Daniele o swanetše go ba a ile a rutwa ke batswadi ba gagwe gore a rate Jehofa le Lentšu la gagwe. Go oketša moo, Daniele o ile a rata Jehofa bophelo bja gagwe ka moka. Le ge a be a tšofetše, o be a bala Mangwalo le go naganišiša ka wona. (Dan. 9:1, 2) Go Daniele 9:3-19 re kwa ka thapelo ya Daniele e tšwago pelong yeo e bontšhago gore o be a tseba Jehofa gabotse, le gore o be a gopola kamoo Jehofa a bego a dirišana le Baisiraele ka gona. Hle bala ditemana tše o be o naganišiše ka tšona, gomme o ipotšiše gore: ‘Thapelo ye e nthuta’ng ka Daniele?’

12-14. (a) Daniele o ile a bontšha bjang gore o na le bohlale bja Modimo? (b) Jehofa o ile a šegofatša Daniele bjang ka gobane a bontšhitše sebete le go botega?

12 Go tseba Modimo gabotse go ile gwa thuša Daniele bjang? Ruri go be go le boima gore Mojuda yo a botegago a hlankele Jehofa nageng ya Babilona yeo e bego e tletše ka batho bao ba sa ratego Modimo le bao ba rapelago medimo ya diswantšho. Ka mohlala, Jehofa o ile a botša Bajuda gore: “Tsomelang motse wo ke le išitšego bothopša go wona khutšo.” (Jer. 29:7) Le ge Jehofa a ile a ba botša seo, o be a nyaka gore ba hlankele yena a nnoši ka dipelo tša bona ka moka. (Ek. 34:14) Ke’ng seo se thušitšego Daniele gore a kwe ditaelo tšeo tše pedi? Bohlale bja Modimo bo mo thušitše go tseba gore o swanetše go kwa Modimo pele gomme ka morago e be gona a kwago babuši. Ka morago ga mengwaga e mentši Daniele a hwile, Jesu le yena o ile a ruta batho gore ba swanetše go kwa Modimo pele.​—Luka 20:25.

13 Nagana ka seo Daniele a ilego a se dira ge kgoši e be e laela gore ka matšatši a 30 go se be le motho yo a rapelago modimo le ge e le ofe goba motho le ge e le ofe ka ntle le yona. (Bala Daniele 6:7-10.) Daniele o be a ka no ipotša gore: ‘Ga se gore matšatši a 30 ke a mantši!’ Eupša Daniele ga se a ka dumelela taelo ya kgoši e mo šitiša go hlankela Jehofa. Le gona, nkabe a ile a rapela Modimo a sa bonwe ke motho. Eupša o be a tseba gore batho ba bantši ba be ba mmona ge a rapela Modimo ka mehla. Ka gona, gaešita le ge go rapela Modimo go be go bea bophelo bja gagwe kotsing, Daniele o ile a no tšwela pele a mo rapela ka gobane o be a sa nyake gore batho ba nagane gore o tlogetše go mo rapela.

14 Jehofa o ile a putsa Daniele ka ge a ile a bontšha sebete le potego gomme a mo phološa ka mohlolo gore a se bolawe ke ditau. Ge e le gabotse, seo se ile sa dira gore batho ba bantši, le go fihla dikarolong tša kgole tša Mmušo wa Bamede le Baperesia ba ithute ka Jehofa!​—Dan. 6:25-27.

15. Re ka dira’ng gore re be le tumelo ya go swana le ya Daniele?

15 Re ka dira’ng gore re be le tumelo ya go swana le ya Daniele? E le gore re be le tumelo e tiilego ga se ra swanela go no bala Lentšu la Modimo, eupša re swanetše le go “le kwešiša.” (Mat. 13:23) Le gona, re swanetše go nyaka go tseba gore Jehofa o ikwa bjang ka dilo tše itšego le gore o nagana eng ka tšona. Ke ka baka leo re swanetšego go naganišiša ka seo re se balago. Selo se sengwe se bohlokwa ke go rapela Jehofa ka mehla, kudukudu ge re na le mathata. Re swanetše go ba le tumelo ya gore Jehofa o tla re nea bohlale le matla ge re di kgopela.​—Jak. 1:5.

JOBO O BE A DIRIŠA MELAO YA MODIMO GE GO BE GO LE BOSE LE GE GO BE GO LE THATA

16, 17. Go tlile bjang gore Jobo a tsebe Modimo?

16 Go tlile bjang gore Jobo a tsebe Jehofa? Jobo e be e se Moisiraele. Lega go le bjalo, o be a tswalana le Aborahama, Isaka le Jakobo eupša e se wa leloko la kgauswi. Le gona Jehofa o be a rutile banna ba ka yena le ka morero wa gagwe ka batho. Le ge re sa tsebe gore Jobo o ithutile bjang ka Jehofa, eupša o ile a ithuta dilo tše bohlokwa ka Yena. (Jobo 23:12) Jobo o itše: “Ke kwele ka wena ka mabarebare.” (Jobo 42:5) Go oketša moo, Jehofa o ile a bolela gore Jobo boletše therešo ka yena.​—Jobo 42:7, 8.

Tumelo ya rena e a tia ge re bona dika tše di sa bonagalego tša Modimo tšeo di bonwago tlholong (Bona serapa 17)

17 Jobo le yena o ile a bona dika tša Modimo tše di sa bonagalego tlholong ya Modimo. (Jobo 12:7-9, 13) Ka morago ga moo, Elihu le Jehofa ba ile ba šomiša tlholo go gopotša Jobo gore batho ke ba banyenyane kudu ge ba bapetšwa le Modimo. (Jobo 37:14; 38:1-4) Mantšu a Jehofa a ile a kgoma Jobo kudu moo a ilego a bolela ka boikokobetšo gore: “Bjale ke tsebile gore o kgona go dira dilo ka moka, le gona ga go na kgopolo e sa fihlelelegego go wena. . . . Ke itshola ke le leroleng le meloreng.”​—Jobo 42:2, 6.

18, 19. Jobo o ile a bontšha ka ditsela dife gore o be a tloga a tseba Jehofa?

18 Go tseba Modimo gabotse go ile gwa thuša Jobo bjang? Jobo o be a tloga a tseba melao ya Jehofa ya motheo, le gona o ile a e diriša bophelong bja gagwe. Ka mohlala, Jobo o be a tseba gore ga go kgonege gore a rate Modimo ge e ba a sa rate batho ba bangwe. (Jobo 6:14) Le gona o be a sa ipone a le bohlokwa go feta batho ba bangwe, eupša o be a rata batho ka moka, go sa šetšwe gore ke badiidi goba ke bahumi. O ile a bolela gore: “Na yo a mpopilego ke le ka mpeng ga se a bopa le yena yoo.” (Jobo 31:13-22) Go molaleng gore Jobo ga se a ka a dumelela mahumo le go atlega bophelong di dira gore a tšeele batho ba bangwe fase. Ruri Jobo o fapane kgole le bahumi ba bantši ba mehleng ye!

19 Jobo o be a hloile medingwana ka pelo ka moka. O be a tseba gore ge a ka ba borapeding bja maaka goba a rata dilo tše di bonagalago, se se be se tla bolela gore ga a rate “Modimo wa therešo yo a lego godimo.” (Bala Jobo 31:24-28.) O be a tšea lenyalo e le tlemo e kgethwa magareng ga monna le mosadi. O ile a ba a dira kgwerano le mahlo a gagwe gore a ka se ka a lebelela kgarebe e le gore a e kganyoge. (Jobo 31:1) Gopola gore ge Jobo a be a dira kgwerano ye, Modimo o be a dumeletše batho gore ba ka nyala basadi ba ba fetago o tee. Ka gona, ge nkabe Jobo a be a nyaka, nkabe a ile a ba le mosadi wa bobedi. * Go molaleng gore o be a tseba gore lenyalo la mathomo e be le la monna o tee le mosadi o tee. Ka gona o ile a kgetha go phela ka molao woo. (Gen. 2:18, 24) Mo e ka bago mengwaga e 1 600 ka morago ga moo, Jesu Kriste o ile a ruta batheetši ba gagwe gore ba diriše molao o swanago wa motheo wa mabapi le lenyalo le thobalano.​—Mat. 5:28; 19:4, 5.

20. Go tseba Jehofa gabotse le go tseba melao ya gagwe go ka go thuša bjang ge o kgetha bagwera le boithabišo?

20 Re ka dira’ng gore re be le tumelo ya go swana le ya Jobo? Le tabeng ye, re swanetše go tseba Jehofa gabotse gomme re dumelele tsebo yeo e re hlahla bophelong. Ka mohlala, mopsalme Dafida o re Jehofa “o hloile le ge e le mang yo a ratago bošoro,” le gona Dafida o re lemoša gore re se ke ra gwerana le “batho ba maaka.” (Bala Psalme 11:5; 26:4.) Ipotšiše gore: ‘Mangwalo a a mabedi a nthuša bjang go bona tsela yeo Modimo a naganago ka yona? A kgoma bjang dilo tšeo ke di etišago pele bophelong? A swanetše go kgoma bjang tsela yeo ke dirišago Inthanete ka yona, bagwera bao ke ba kgethago le dilo tšeo ke ithabišago ka tšona?’ Dikarabo tša gago di ka go thuša go bona gore o tseba Jehofa gakaakang. E le gore re dule re hloka bosodi lefaseng le leo le tletšego batho ba babe, re swanetše go tlwaetša “matla a [rena] a go hlatha,” e sego feela gore re kgone go kgethologanya se se nepagetšego le se se fošagetšego, eupša le gore re kgone go kgethologanya dilo tšeo go lego bohlale go di dira le tšeo go sego bohlale go di dira.​—Baheb. 5:14; Baef. 5:15.

21. Re tlo thušwa ke’ng go “kwešiša dilo ka moka” tšeo re swanetšego go di tseba gore re kgahliše Tatago rena wa legodimong?

21 Ka ge Noa, Daniele le Jobo ba ile ba nyaka go tseba Jehofa ka dipelo tša bona ka moka, Jehofa o ile a dira gore ba mo tsebe. O ile a ba thuša go “kwešiša dilo ka moka” tšeo di bego di nyakega gore ba mo kgahliše. Mehlala ya bona e bontšha gore go phela ka melao ya Modimo ya go loka go dira gore motho a phele bophelo bjo bobotse. (Ps. 1:1-3) Ka gona, ipotšiše gore: ‘Na ke tseba Jehofa go swana le Noa, Daniele le Jobo?’ Ge e le gabotse, lehono re ka tseba Jehofa go feta banna ba ba tumelo ka gobane re na le dilo tše dintši tšeo di ka re thušago go mo tseba. (Die. 4:18) Ka gona, ithute lentšu la Modimo ka mo go tseneletšego. Naganišiša ka lona o be o rapelele moya o mokgethwa. Mafelelong, o tla batamela kgauswi kudu le Tatago wa Legodimong. Ke moka o tla kgona go dira dilo ka temogo le bohlale lefaseng le leo le tletšego ka batho bao ba sa boifego Modimo.​—Die. 2:4-7.

^ par. 5 Henoge e lego rakgolokhukhu wa Noa le yena o be “a sepela le Modimo wa therešo.” Eupša mengwaga e 69 pele Noa a belegwa, ‘Modimo o ile a tšea Henoge.’​—Gen. 5:23, 24.

^ par. 19 Go ka bolelwa se se swanago le ka Noa. O be a na le mosadi o tee, gaešita le ge batho ba ile ba thoma go ba le basadi ba bantši gateetee ka morago ga gore Adama le Efa ba se kwe Modimo.​—Gen. 4:19.