Skip to content

Skip to table of contents

‘Okú Ke ‘Ilo‘i ‘a Sihova ‘o Hangē ko Noa, Taniela, mo Siopé?

‘Okú Ke ‘Ilo‘i ‘a Sihova ‘o Hangē ko Noa, Taniela, mo Siopé?

“‘Oku ‘ikai ke mahino ki he kau tangata faikoví ‘a e fakamaau totonú, ka ko e fa‘ahinga ‘oku nau kumi kia Sihová ‘oku lava ke mahino kiate kinautolu ‘a e me‘a kotoa pē.”​—PAL. 28:5.

HIVA: 43, 49

1-3. (a) Ko e hā te ne tokoni‘i kitautolu ke tau hanganaki faitōnunga ki he ‘Otuá lolotonga ‘a e ngaahi ‘aho faka‘osi ko ení? (e) Ko e hā te tau ako ‘i he kupu ko ení?

‘OKU tau mo‘ui ‘i he ‘ahó ni ‘o ofi ki he ngata‘anga ‘o e ngaahi ‘aho faka‘osí. ‘Oku tau sio ki he ‘alu ke toe tokolahi ange ‘a e kakai fulikivanú. ‘Oku nau ‘tupu ‘o hangē ko e vaó.’ (Saame 92:7) Ko ia ‘oku ‘ikai ke tau ‘ohovale ‘i he taliteke‘i ‘e he kakai tokolahi ‘a e me‘a ‘oku pehē ‘e he ‘Otuá ‘oku totonú. Na‘e tala ‘e Paula ki he kau Kalisitiané: “Hoko ko e fānau iiki ‘i he fekau‘aki mo e koví,” kae “hoko ‘o matu‘otu‘a ‘i ho‘omou mahinó.” (1 Kol. 14:20) ‘E lava fēfē ke tau fai eni?

2 ‘Oku tau ma‘u ‘a e talí ‘i he konga tohi ‘o ‘etau kaveingá, ‘a ia ‘oku pehē ai: “Ko e fa‘ahinga ‘oku nau kumi kia Sihová ‘oku lava ke mahino kiate kinautolu ‘a e me‘a kotoa pē.” (Pal. 28:5) ‘Oku ‘uhinga ení ‘oku lava ke nau mahino‘i ‘a e me‘a kotoa pē ‘oku fiema‘u koe‘uhi ke nau fakahōifua‘i ‘a Sihová. ‘Oku toe ako‘i mai ‘i he Palōveepi 2:7, 9 ‘oku foaki poto ‘a Sihova ki he fa‘ahinga ‘oku nau fai ‘a e me‘a ‘oku totonú. Ko hono olá, ‘oku malava ke nau “mahino‘i leva ‘a e mā‘oni‘oní mo e totonú pea mo e faitotonú, ‘a e ‘alunga fakakātoa ‘o e me‘a ‘oku leleí.”

3 Na‘e ma‘u ‘e Noa, Taniela, mo Siope ‘a e poto faka‘otua ko ení. (‘Isi. 14:14) Pea ‘oku pehē pē mo e kakai ‘a e ‘Otuá ‘i he ‘aho ní. Fēfē koe? ‘Okú ke ma‘u ha poto faka‘otua? Ke ke ‘mahino‘i ‘a e me‘a kotoa pē’ ‘oku fiema‘u kiate koe koe‘uhi ke ke fakahōifua‘i ai ‘a Sihová, ‘oku fiema‘u ke ke ‘ilo‘i lelei ia. Ko ia ‘i he kupu ko ení, te tau ako ai ki he (1) founga na‘e hoko ai ‘a Noa, Taniela, mo Siope ‘o ‘ilo‘i ‘a e ‘Otuá, (2) founga na‘e tokoni‘i ai kinautolu ‘i he‘enau ‘ilo‘i ‘a e ‘Otuá, mo e (3) founga ‘e lava ke tau fakatupulekina ai ‘a e tui ‘o hangē ko ‘enau tuí.

‘A‘EVA ‘A NOA MO E ‘OTUÁ ‘I HA MĀMANI FULIKIVANU

4. Na‘e anga-fēfē ‘a e hoko ‘a Noa ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová, pea na‘e anga-fēfē hono tokoni‘i ia ‘e he‘ene ‘ilo‘i lelei ‘a e ‘Otuá?

4 Na‘e anga-fēfē ‘a e hoko ‘a Noa ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová? Mei he taimi na‘e kamata ma‘u fānau ai ‘a ‘Ātama mo ‘Iví, na‘e ako ‘a e kakaí fekau‘aki mo Sihova ‘i he founga ‘e tolu: Fakafou ‘i he‘ene fakatupú, mei he kau sevāniti faitōnunga kehe ‘a e ‘Otuá, pea mei hono hokosia ‘a e ngaahi ‘aonga ‘i he‘enau talangofua kiate iá. (‘Ai. 48:18) ‘I he tokanga ki he fakatupú, na‘e malava ke sio ai ‘a Noa ki he fakamo‘oni ‘oku ‘i ai ‘a e ‘Otuá pea lava foki ai ke ne ako fekau‘aki mo e ngaahi ‘ulungaanga ‘o e ‘Otuá. Ko hono olá, na‘e mahino‘i ai ‘e Noa ko Sihová ‘oku mālohi pea ko ia toko taha pē ‘a e ‘Otua mo‘oní. (Loma 1:20) Ko ia ai, na‘e ‘ikai ke tui pē ‘a Noa ki he ‘Otuá, ka na‘á ne toe fakatupulekina ‘a e tui mālohi kiate ia.

5. Na‘e anga-fēfē ‘a e ‘ilo ‘a Noa fekau‘aki mo e me‘a na‘e fiema‘u ‘e he ‘Otuá mei he fa‘ahinga ‘o e tangatá?

5 ‘Oku pehē ‘e he Tohi Tapú “‘oku toki tui pē ha tangata ‘i he hili ‘ene fanongo,” ‘a ia ‘oku ‘uhinga iá ko e me‘a ‘oku tau fanongo ai mei he ni‘ihi kehé ‘e lava ke ne tokoni‘i kitautolu ke tau ma‘u ‘a e tuí. (Loma 10:17) ‘Oku ngalingali na‘e fanongo ‘a Noa fekau‘aki mo Sihova mei hono kāingá. Ko ‘ene tamaí, ‘a Lēmeki, na‘á ne tui ki he ‘Otuá pea na‘e fanau‘i ia ki mu‘a ‘i he mate ‘a ‘Ātamá. (Sio ki he ‘uluaki fakatātā ‘i he kupú ni.) Ko ‘ene kui tangatá ‘a Mētuisela, mo ‘ene kui-tolú ko Sēleti, na‘e mate ‘i he ta‘u ‘e 366 hili hono fanau‘i ‘a Noá. * (Sio ki he fakamatala ‘i lalo.) (Luke 3:36, 37) Mahalo pē ko e ongo tangata ko iá mo hona uaifí na‘a nau ako‘i kia Noa ko Sihova na‘á ne fakatupu ‘a e tangatá pea na‘á Ne fiema‘u ke nau ma‘u fānau, fakafonu ‘a e māmaní, pea tauhi kiate Ia. Na‘e ‘ilo‘i foki ‘e Noa na‘e talangata‘a ‘a ‘Ātama mo ‘Ivi kia Sihova, pea na‘e lava ke ne sio ki he ngaahi nunu‘a kovi ‘o ‘ena filí. (Sēn. 1:28; 3:16-19, 24) Na‘e ‘ofa ‘a Noa ‘i he me‘a na‘á ne akó, pea na‘e ue‘i ai ia ke ne tauhi kia Sihova.​—Sēn. 6:9.

6, 7. Na‘e anga-fēfē hono ‘ai ‘e he ‘amanakí ke mālohi ‘a e tui ‘a Noá?

6 Ko e ‘amanakí ‘okú ne ‘ai ke mālohi ‘a e tuí. Sioloto atu ki he anga hono ‘ai ke mālohi ‘a e tui ‘a Noá ‘i he‘ene ‘ilo‘i ko hono hingoá ‘oku ‘uhinga iá ko e “Mālōlō” pe “Fakafiemālie,” ‘a ia ‘oku kau ki ai ‘a e fakakaukau ‘o e ‘amanaki. (Sēn. 5:29, fakamatala ‘i lalo) Na‘e fakamānava‘i ‘e Sihova ‘a Lēmeki ke ne lea fekau‘aki mo hono foha ko Noá: “Ko e tokotahá ni te ne ‘omai kiate kitautolu ‘a e fakafiemālie mei he‘etau ngāué pea mei he fakaongosia mamahi ‘a hotau nimá koe‘uhí ko e kelekele kuo fakamala‘ia‘i ‘e Sihová.” Ko ia na‘e ‘amanaki ‘a Noa ‘e ‘ai ‘e he ‘Otuá ‘a e ngaahi me‘á ke toe lelei ange. ‘I he hangē ko ‘Ēpeli mo ‘Īnoké, na‘á ne tui ‘e fakavolu ‘e ha ‘hako’ ‘a e ‘ulu ‘o e ngatá.​—Sēn. 3:15.

7 Na‘e ‘ikai ke mahino‘i kakato ‘e Noa ‘a e tala‘ofa ‘a e ‘Otuá ‘oku hiki ‘i he Sēnesi 3:15. Ka na‘á ne mahino‘i ko e kikité ni na‘e ‘omai ai ‘a e ‘amanaki ki he kaha‘ú. Na‘e malanga‘i ‘e ‘Īnoke ha pōpoaki meimei tatau, ‘i he‘ene pehē ‘e faka‘auha ‘e Sihova ‘a e fulikivanú. (Sute 14, 15) Ko e mo‘oni, ko e pōpoaki ‘a ‘Īnoké, ‘a ia ‘e hoko kotoa ‘i ‘Āmaketoné, ‘oku pau pē na‘á ne ‘ai ke mālohi ‘a e tui mo e ‘amanaki ‘a Noá!

8. Na‘e anga-fēfē hono malu‘i ‘a Noa ‘i he‘ene ‘ilo‘i lelei ‘a e ‘Otuá?

8 Na‘e anga-fēfē hono tokoni‘i ‘a Noa ‘e he ‘ilo totonu ki he ‘Otuá? Koe‘uhi ko e ako ‘a Noa fekau‘aki mo Sihová, na‘á ne fakatupulekina ai ‘a e tui mo e poto faka‘otuá. Na‘e malu‘i ia ‘e he me‘á ni, tautefito mei hono fai ha me‘a pē te ne ‘ai ke loto-mamahi ai ‘a Sihova. Anga-fēfē? Na‘e loto ‘a Noa ke ne hoko ko e kaume‘a ‘o e ‘Otuá, ko ia na‘e ‘ikai te ne kaungāme‘a mo e fa‘ahinga na‘e ‘ikai te nau tui kia Sihova pea nau si‘aki iá. ‘I he ‘ikai ke hangē ko kinautolú, na‘e ‘ikai ke kākaa‘i ‘a Noa ‘e he fanga tēmeniō ko ia na‘a nau ha‘u ki he māmaní. Na‘e to‘oa ‘a e loto ‘o e kakaí ‘i he fanga tēmeniō mālohí pea na‘e a‘u nai ‘o nau feinga ke lotu kiate kinautolu. (Sēn. 6:1-4, 9) Pehē foki, na‘e ‘ilo‘i ‘e Noa na‘e fiema‘u ‘e Sihova ‘a e tangatá ke nau ma‘u fānau pea fakafonu ‘a e māmaní. (Sēn. 1:27, 28) Ko ia ‘i he taimi na‘e ma‘u uaifi ai ‘a e fanga tēmenioó pea ma‘u ‘a e fānau mo kinautolú, na‘e ‘ilo‘i ‘e Noa na‘e hala ‘a e me‘á ni. Na‘e hoko ‘o toe hā mahino ange ia ‘i he taimi na‘e tupu ai ‘a e fānau ko iá ‘o lalahi ange mo mālohi ange ‘i he fānau kehé kotoa. Na‘e faifai pē pea tala ‘e Sihova kia Noa te ne ‘omi ha lōmaki ke ne faka‘auha ‘a e kakai fulikivanú kotoa. Koe‘uhi ko e tui ‘a Noa ki he fakatokanga ‘a Sihová, na‘á ne langa ‘a e ‘a‘aké, pea na‘e fakahaofi ai ia mo hono fāmilí.​—Hep. 11:7.

9, 10. ‘E lava fēfē ke tau fakatupulekina ‘a e tui ‘o hangē ko Noá?

9 ‘E lava fēfē ke tau fakatupulekina ‘a e tui hangē ko Noá? ‘Oku mahu‘inga ke ako fakalelei ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá, ke ‘ofa ‘i he me‘a ‘oku tau akó, pea ke ngāue‘aki ia ke fai ha ngaahi liliu mo ha ngaahi fili lelei ‘i he‘etau mo‘uí. (1 Pita 1:13-15) Ko e tuí leva mo e poto faka‘otuá te na malu‘i kitautolu mei he ngaahi kākā ‘a Sētané pea mei he tākiekina ‘a e māmani ko ení. (2 Kol. 2:11) Ko e kakai tokolahi ‘i he māmaní ‘oku nau ‘ofa ‘i he fakamālohí mo e ‘ulungaanga ta‘etāú pea muimui ‘i he‘enau ngaahi holi fehālaakí. (1 Sio. 2:15, 16) ‘Oku nau tukunoa‘i ‘a e mo‘oni‘i me‘a ko ia ‘oku tau ofi ki he ngata‘anga ‘o e māmani fulikivanu ko ení. Kapau ‘oku ‘ikai ke tau ma‘u ha tui mālohi, ‘e lava foki ke tau kamata fakakaukau peheni. ‘Oua na‘a ngalo ‘i hono fakahoa ‘e Sīsū hotau taimí ki he taimi ‘o Noá, na‘e ‘ikai te ne talanoa ‘o fekau‘aki mo e fakamālohí pe ‘ulungaanga ta‘etāú ka na‘e fekau‘aki mo e fakatu‘utāmaki ‘o e hoko ‘o fakalelu‘i mei he tauhi ki he ‘Otuá.​—Lau ‘a e Mātiu 24:36-39.

10 ‘Eke hifo kiate koe: ‘‘Oku fakahaa‘i ‘i he‘eku mo‘uí ‘oku ou ‘ilo‘i mo‘oni ‘a Sihova? ‘Oku ue‘i au ‘e he‘eku tuí ke u fai ‘a e me‘a ‘oku pehē ‘e Sihova ‘oku totonú pea ako‘i ki he ni‘ihi kehé ‘a e me‘a ‘oku fiema‘u ‘e he ‘Otuá ke nau faí?’ Ko ho‘o tali ki he ongo fehu‘i ko ení ‘e tokoni‘i ai koe ke ke ‘ilo‘i pe ‘okú ke ‘a‘eva foki mo e ‘Otua mo‘oní ‘o hangē ko Noá.

FAKAHĀHĀ ‘E TANIELA ‘A E POTO FAKA‘OTUÁ ‘I HE FONUA PANGANI KO PĀPILONÉ

11. (a) Ko e hā ‘oku tala mai ‘e he ‘ofa ‘a e talavou ko Tanielá ki he ‘Otuá ‘o fekau‘aki mo ‘ene ongo mātu‘á? (e) Ko e hā ‘a e ngaahi ‘ulungaanga ‘o Taniela te ke sai‘ia ke ma‘ú?

11 Na‘e anga-fēfē ‘a e hoko ‘a Taniela ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová? ‘Oku pau pē na‘e ako‘i ‘a Taniela ‘e he‘ene ongo mātu‘á ke ne ‘ofa kia Sihova mo ‘ene Folofolá. Pea na‘e fai pehē ‘a Taniela ‘i he kotoa ‘o ‘ene mo‘uí. Na‘a mo ‘ene ta‘umotu‘á, na‘á ne kei ako fakamātoato pē ‘a e Folofolá. (Tan. 9:1, 2) Na‘e ‘ilo‘i lelei ‘aupito ‘e Taniela ‘a Sihova. Na‘á ne toe ‘ilo‘i foki ‘a e me‘a kotoa na‘e fai ‘e Sihova ma‘á e kau ‘Isilelí. ‘Oku tau ‘ilo‘i ‘a e me‘á ni ‘i he lotu anga-fakatōkilalo mo loto-mo‘oni ‘a Taniela ‘i he Taniela 9:3-19. Lau ‘a e lotú ni, pea fakakaukau fakalelei ki ai. ‘Eke hifo kiate koe, ‘Ko e hā ‘oku ako‘i mai kiate au ‘e he lotú ni fekau‘aki mo Tanielá?’

12-14. (a) Na‘e anga-fēfē hono fakahāhā ‘e Taniela ‘a e poto faka‘otuá? (e) Na‘e anga-fēfē hono tāpuaki‘i ‘e Sihova ‘a e loto-to‘a mo e mateaki ‘a Tanielá?

12 Na‘e anga-fēfē hono tokoni‘i ‘a Taniela ‘i he‘ene ‘ilo‘i lelei ‘a e ‘Otuá? Na‘e ‘ikai faingofua ki ha Siu faitōnunga ke ne tauhi ki he ‘Otuá ‘i he fonua pangani ko Pāpiloné. Ko e fakatātaá, na‘e tala ‘e Sihova ki he kau Siú: “Mou kumi ki he melino ‘a e kolo ‘a ia kuó u ‘ave fakamālohi kimoutolu ki aí.” (Sel. 29:7) Ka, na‘á ne toe fekau‘i kinautolu ke nau lotu kiate ia pē ‘aki honau lotó kotoa. (‘Eki. 34:14) Na‘e lava fēfē ke talangofua ‘a Taniela ki he ongo fekaú fakatou‘osi? Ko e poto faka‘otuá na‘á ne tokoni‘i ‘a Taniela ke ne ‘ilo‘i na‘e pau ke ne ‘uluaki talangofua kia Sihova, pea toki hoko ki he kau pule fakaetangatá. ‘I he ta‘u ‘e lauingeau ki mui ai, na‘e ako‘i ‘e Sīsū ‘a e tefito‘i mo‘oni tatau.​—Luke 20:25.

13 Fakakaukau ki he me‘a na‘e fai ‘e Taniela ‘i he pehē ‘e ha lao he‘ikai lava ke lotu ha taha ki ha ‘otua pe ko ha toe tokotaha tuku kehe pē ‘a e tu‘í ‘i he ‘aho ‘e 30. (Lau ‘a e Taniela 6:7-10.) Na‘e mei lava pē ke ne fai ha kalofanga ‘o pehē: ‘Ko e fo‘i ‘aho pē ‘e 30.’ ‘I hono kehé, na‘e fakafisi ‘a Taniela ke faka‘atā ha lao fakaetangata ke hoko ‘o mahu‘inga ange ia ‘i he‘ene lotu ki he ‘Otuá. Na‘e mei lava pē ke lotu ‘a Taniela kia Sihova ‘i ha feitu‘u fakapulipuli. Ka na‘á ne ‘ilo‘i na‘e sio ‘a e kakai tokolahi kiate ia ‘i he‘ene lotu ‘i he ‘aho kotoa pē. Ko ia neongo na‘e fakatu‘utāmaki, na‘e hokohoko atu ‘a e lotu ‘a Tanielá ‘i he feitu‘u na‘e lava ke sio ange ai ‘a e kakaí kiate iá, he na‘e ‘ikai te ne loto ke fakakaukau ‘a e kakaí kuo tuku ‘ene tauhi kia Sihová.

14 Na‘e tāpuaki‘i ‘e Sihova ‘a e fili loto-to‘a mo e mateaki ‘a Tanielá. Na‘á ne fakahoko ha mana ‘o fakahaofi ai ‘a Taniela mei hono tāmate‘i ‘e he fanga laioné. Ko hono olá, na‘e ‘ilo‘i ai ‘e he kakai ‘i he kotoa ‘o e ‘Emipaea Mītia-Pēsiá ‘a Sihova!​—Tan. 6:25-27.

15. ‘E lava fēfē ke tau fakatupulekina ‘a e tui ‘o hangē ko Tanielá?

15 ‘E lava fēfē ke tau fakatupulekina ‘a e tui ‘o hangē ko Tanielá? Ke ma‘u ‘a e tui mālohí, ‘oku ‘ikai fe‘unga pē ‘a hono lau ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá. ‘Oku fiema‘u ke tau mahino‘i ia. (Māt. 13:23) ‘Oku tau loto ke ‘ilo ‘a e anga ‘o e fakakaukau mo e ongo‘i ‘a Sihova fekau‘aki mo e ngaahi me‘á. Ko ia ‘oku fiema‘u ke tau fakakaukau lahi fekau‘aki mo e me‘a ‘oku tau laú. ‘Oku toe mahu‘inga foki ke tau lotu ma‘u pē, tautefito ‘i he taimi ‘oku ‘i ai ha‘atau ngaahi palopalemá. ‘E lava ke tau tui ‘e foaki nima-homo mai ‘e Sihova ‘a e poto mo e mālohi ‘oku tau lotu ‘o kolé.​—Sēm. 1:5.

NGĀUE‘AKI ‘E SIOPE ‘A E TEFITO‘I MO‘ONI FAKA‘OTUÁ ‘I HE TAIMI LELEÍ MO E KOVÍ

16, 17. Na‘e anga-fēfē ‘a e hoko ‘a Siope ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová?

16 Na‘e anga-fēfē ‘a e hoko ‘a Siope ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová? Ko Siopé na‘e ‘ikai ko ha ‘Isileli ia. Ka ko hono kāinga mama‘o ‘a ‘Ēpalahame, ‘Aisake, mo Sēkope, pea na‘e ako‘i kinautolu ‘e Sihova ‘o fekau‘aki mo ia tonu pea mo e me‘a na‘á ne fiema‘u ki he fa‘ahinga ‘o e tangatá. Na‘e toe ako ‘e Siope ‘i ha founga ‘a e lahi ‘o e ngaahi mo‘oni mahu‘inga ko iá. (Siope 23:12) Na‘á ne pehē kia Sihova: “Kuo fanongo ‘a hoku telingá ‘o fekau‘aki mo koe.” (Siope 42:5) Pea ko Sihova tonu na‘á ne pehē na‘e tala ‘e Siope ki he ni‘ihi kehé ‘a e mo‘oni fekau‘aki mo Ia.​—Siope 42:7, 8.

‘Oku toe mālohi ange ‘etau tuí ‘i he‘etau sio ki he fakatupú mo ako lahi ange ki he ‘ulungaanga ‘o Sihová (Sio ki he palakalafi 17)

17 Na‘e toe hoko ‘o ‘ilo‘i ‘e Siope ‘a e ngaahi ‘ulungaanga ‘o Sihová ‘i he‘ene sio ki he fakatupú. (Siope 12:7-9, 13) Na‘e fakatou ngāue‘aki ‘e ‘Ilaiū mo Sihova ‘a e fakatupú ke ako‘i kia Siope ‘a e si‘isi‘i ‘a e fa‘ahinga ‘o e tangatá ‘i hono fakahoa ki he ‘Otuá. (Siope 37:14; 38:1-4) Na‘e maongo ‘a e lea ‘a Sihová kia Siope pea ‘ai ai ia ke ne lea ‘i he anga-fakatōkilalo ki he ‘Otuá: “‘Oku ou ‘ilo eni ‘okú ke malava ke fai ‘a e me‘a kotoa pē pea ‘oku ‘ikai ha me‘a ‘okú ke finangalo ke fai ‘e ta‘emalava kiate koe.” Na‘á ne toe pehē: “‘Oku ou fakatomala ‘i he efu mo e efuefu.”​—Siope 42:2, 6.

18, 19. Na‘e anga-fēfē hono fakahāhā ‘e Siope na‘á ne ‘ilo‘i mo‘oni ‘a Sihová?

18 Na‘e anga-fēfē hono tokoni‘i ‘a Siope ‘i he‘ene ‘ilo‘i lelei ‘a e ‘Otuá? Na‘e mahino‘i lelei ‘aupito ‘e Siope ‘a e ngaahi tefito‘i mo‘oni faka‘otuá. Na‘á ne ‘ilo‘i mo‘oni ‘a Sihova, pea na‘e ue‘i ia ‘e he me‘á ni ke ne ngāue ‘i he founga totonú. Ko e fakatātaá, na‘e ‘ilo‘i ‘e Siope he‘ikai lava ke ne pehē ‘okú ne ‘ofa ki he ‘Otuá kapau ‘okú ne ta‘e‘ofa ki he ni‘ihi kehé. (Siope 6:14) Na‘e ‘ikai te ne fakakaukau ‘okú ne lelei ange ‘i he ni‘ihi kehé, ka ‘i hono kehé, na‘á ne fakafeangai kiate kinautolu ‘o hangē pē ko hano fāmilí, ‘o tatau ai pē pe na‘a nau koloa‘ia pe masiva. Na‘e pehē ‘e Siope: “‘Ikai ko e Tokotaha na‘á ne ngaohi au ‘i he manavá na‘á ne ngaohi foki mo kinautolu?” (Siope 31:13-22) Na‘a mo e taimi na‘e koloa‘ia ai mo mālohi ‘a Siopé, na‘e ‘ikai te ne hīkisia pea na‘e ‘ikai te ne vakai ki he ni‘ihi kehé ‘oku si‘i honau mahu‘ingá ‘iate ia. ‘Oku kehe ‘aupito ia mei he tō‘onga ‘a e kakai tokolahi ‘oku nau koloa‘ia mo mālohi ‘i he ‘aho ní.

19 Na‘e ‘ikai ke fiema‘u ‘e Siope ke mahu‘inga ange kiate ia ha toe me‘a ‘ia Sihova, ‘o kau ai ‘a e me‘a fakamatelié. Na‘á ne ‘ilo‘i kapau ‘e hoko ia, te ne taliteke‘i ai “‘a e ‘Otua mo‘oni ‘i ‘olungá.” (Lau ‘a e Siope 31:24-28.) Pehē foki, na‘e vakai ‘a Siope ki he nofo malí ko ha palōmesi toputapu ia ‘a ha husepāniti mo e uaifi. Na‘e a‘u ‘o ne palōmesi kiate ia tonu he‘ikai te ne sio ‘i ha founga ta‘etaau ki ha fefine. (Siope 31:1) ‘Oku mātu‘aki fakaue‘iloto ia, he na‘e mo‘ui ‘a Siope ‘i he taimi na‘e faka‘atā ai ‘e Sihova ke ma‘u ‘e he kau tangatá ha uaifi tokolahi. Ko ia na‘e mei lava pē ke ma‘u ‘e Siope ha uaifi ‘e ua kapau na‘á ne loto ki ai. Ka kuo pau pē nai na‘á ne ‘ilo‘i ko e ‘uluaki nofo mali na‘e fokotu‘utu‘u ‘e Sihová na‘e hoko ia ‘i he vaha‘a ‘o e tangata ‘e taha mo e fefine ‘e taha, pea na‘e fili ‘a Siope ke ne mo‘ui ‘o fakatatau ki he founga ko iá. * (Sio ki he fakamatala ‘i lalo.) (Sēn. 2:18, 24) Ko hono mo‘oní, ‘i he ta‘u nai ‘e 1,600 ki mui ai, na‘e ako‘i ‘e Sīsū ‘a e tefito‘i mo‘oni tatau, ko e fehokotaki fakasinó mo e nofo malí ‘oku fiema‘u ke ‘i he vaha‘a ‘o e husepāniti ‘e taha mo e uaifi ‘e taha.​—Māt. 5:28; 19:4, 5.

20. ‘Oku anga-fēfē hono tokoni‘i kitautolu ‘e hono ‘ilo‘i lelei ‘a Sihova mo ‘ene ngaahi tu‘ungá ke tau fili ‘a e ngaahi kaume‘a mo e fakafiefia totonú?

20 ‘E lava fēfē ke tau fakatupulekina ‘a e tui ‘o hangē ko Siopé? ‘Oku toe fiema‘u ke tau ‘ilo‘i lelei ‘a Sihova pea tuku ke tākiekina ‘e he ‘ilo ko ení ‘a e me‘a kotoa ‘oku tau faí. Ko e fakatātaá, ‘oku pehē ‘e he Tohi Tapú ko Sihová “‘okú ne fehi‘a ‘i ha taha pē ‘oku ‘ofa ki he fakamālohí” pea ‘oku ‘ikai totonu ke tau fakamoleki ‘a e taimi mo e kakai ‘oku nau fufū ‘a e me‘a ‘oku mo‘oní. (Lau ‘a e Saame 11:5; 26:4.) ‘Eke hifo leva: ‘Ko e hā ‘oku tala mai kiate au ‘e he ongo konga Tohi Tapu ko ení fekau‘aki mo e anga ‘o e fakakaukau ‘a Sihová? ‘Oku totonu ke kaunga fēfē ia ki he me‘a ‘oku mahu‘inga taha ‘i he‘eku mo‘uí? ‘Oku totonu ke fēfē ‘ene kaunga ki he me‘a ‘oku ou sio ai ‘i he ‘initanetí, fa‘ahinga ‘oku ou fili ke hoko ko hoku kaume‘á, mo e me‘a ‘oku ou fili ki he fakafiefiá?’ Ko ho‘o talí ‘e lava ke ne tokoni‘i koe ke ke ‘ilo‘i ai pe ‘oku lelei fēfē ho‘o ‘ilo‘i ‘a Sihová. ‘Oku ‘ikai ke tau loto ke tākiekina kitautolu ‘e he māmani fulikivanu ko ení. Ko ia ‘oku fiema‘u ke tau ako‘i ‘etau “ngaahi mafai ‘ilo‘iló,” ‘a ia, ‘oku fiema‘u ke tau ‘ilo‘i ‘a e faikehekehe ‘i he me‘a ‘oku tonú mo ia ‘oku halá mo e me‘a ‘oku fakapotopotó mo ia ‘oku ta‘efakapotopotó.​—Hep. 5:14; ‘Ef. 5:15.

21. Ko e hā ‘e tokoni ke ‘mahino kiate kitautolu ‘a e me‘a kotoa pē’ ‘oku fiema‘u ke tau ‘ilo‘i koe‘uhi ke fakahōifua‘i ai ‘a Sihová?

21 Koe‘uhi na‘e fai ‘e Noa, Taniela, mo Siope ‘a e me‘a kotoa na‘a nau malavá ke ‘ilo‘i lelei ‘a Sihova, na‘á ne tokoni ke “mahino kiate kinautolu ‘a e me‘a kotoa pē” na‘e fiema‘u koe‘uhi ke fakahōifua‘i ai iá. Ko ‘enau fa‘ifa‘itaki‘angá ‘oku fakamo‘oni‘i ai ko hono fai ‘a e ngaahi me‘á ‘i he founga ‘a Sihová ‘oku taki atu ia ki ha mo‘ui lavame‘a. (Saame 1:1-3) Ko ia ‘eke hifo, ‘‘Oku ou ‘ilo‘i lelei ‘a Sihova ‘o hangē ko Noa, Taniela, pea mo Siopé?’ Ko hono mo‘oní, ‘oku lava ‘i he ‘ahó ni ke tau ‘ilo‘i ‘o toe lelei ange ‘a Sihova ‘i he kau tangata faitōnunga ko iá he kuó ne ‘omai ‘a e fakamatala lahi ange ‘o fekau‘aki mo ia tonu. (Pal. 4:18) Ko ia ako fakalelei ‘a e Tohi Tapú. Fakakaukau lahi ‘o fekau‘aki mo ia. Pea lotu ‘o kole ‘a e laumālie mā‘oni‘oní. He‘ikai leva ai ke tākiekina koe ‘e he māmani fulikivanu ko ení. Ka, te ke ngāue‘aki ‘a e poto faka‘otuá pea hoko ‘o toe ofi ange ai ki ho‘o Tamai ‘i hēvaní.​—Pal. 2:4-7.

^ pal. 5 Ko e kui-ua ‘a Noa ko ‘Īnoké foki na‘á ne ‘hanganaki ‘a‘eva mo e ‘Otua mo‘oní.’ Ka na‘á ne mate ‘i he ta‘u ‘e 69 ki mu‘a ke fanau‘i ‘a Noá.​—Sēn. 5:23, 24.

^ pal. 19 Na‘e fai ‘e Noa ‘a e me‘a tatau. Na‘á ne ma‘u ‘a e uaifi pē ‘e taha, neongo na‘e kamata ke ma‘u ‘e he kakai tangatá ‘a e uaifi tokolahi ‘i he hili ‘a e talangata‘a ‘a ‘Ātama mo ‘Ivi ki he ‘Otuá.​—Sēn. 4:19.