Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Twikila okuninga exumokomesho pamhepo!

Twikila okuninga exumokomesho pamhepo!

“Kaleni nokweenda [momhepo].” — GAL. 5:16.

OMAIMBILO: 22, 75

1, 2. Omumwatate umwe okwa li a didilika kutya oku na ounghundi ulipi eshi e likonakona, nokwa li a ninga po shike kombinga yasho?

ROBERT okwa ninginifwa eshi a li e na omido 15, ashike okwa li a kwata oshili okahetengi. Okwa ti: “Kanda li nda ninga sha sha puka, ndele onda li ashike handi ningi shimha handi ningi. Onda li handi monika nda fa nda pama pamhepo, molwaashi onda li handi kala pokwoongala akushe nohandi kufa oukwafelikokolindjila oikando inini modula. Ashike opa li shimwe sha kambela po.”

2 Robert ka li a didilika kutya oshike sha li sha puka fiyo osheshi a hombola. Ye nomukulukadi waye ova li va hovela okulipula omapulo a kanghamena koikundafanwa yopaMbiibeli. Omukulukadi waye, oo a pama pamhepo, ka li e na oupyakadi wokunyamukula omapulo, ashike Robert okwa li he lihange a fya ohoni, molwaashi ka li e shii kutya na tye shike. Okwa ti: “Onda fa ashike nda li ndihe na eshi ndi shii. Onde lipopila kutya, ‘Molwaashi ondi na oshinakuwanifwa shokukwatela komesho omukulukadi wange moinima yopamhepo, ondi na okuninga po sha.’” Robert okwa li a katuka eenghatu opo a ninge po sha. Okwa ti: “Onda hovela okukonakona Ombiibeli moule shi dulife nale, nosha kwafela nge ndi mone nghee oitukulwa yOmbiibeli tai tu kumwe. Eudeko lange ola li la xwepopala, naasho sha fimanenena, osha kwafela nge ndi kale ndi nekwatafano la kola naJehova.”

3. (a) Oshike hatu lihongo moshimoniwa shaRobert? (b) Oitwa itatu ya fimana ilipi hatu ka kundafana?

3 Ohatu dulu okulihonga oilihongomwa ya fimana moshimoniwa shaRobert. Otashi dulika ngoo tu na eshiivo lOmbiibeli nohatu endafana pandjikilile neongalo lopaKriste, ashike oinima oyo muyo vene inai tu ningifa naanaa tu kale twa pyokoka pamhepo. Ile otashi dulika twa ninga nale exumokomesho, ashike ngeenge hatu likonakona, ohatu mono kutya ohatu dulu natango okuxwepopaleka oupamhepo wetu. (Fil. 3:16) Opo tu kwafelwe tu twikile okuninga exumokomesho, ohatu ka nyamukula omapulo atatu a fimana moshitukulwa eshi: (1) Oshike tashi ke tu kwafela tu mone kutya otwa fikama peni lela pamhepo? (2) Ongahelipi hatu dulu okupameka oupamhepo wetu nokutwikila okuninga exumokomesho ngaashi omunhu a pyokoka pamhepo? (3) Ongahelipi oupamhepo wa pama tau dulu oku tu kwafela monghalamwenyo yetu yefiku keshe?

OKULIKONAKONA FYE VENE

4. Omayele oo taa hangwa mOvaefeso 4:23, 24 otaa longo koolyelye?

4 Eshi twa ninga ovapiya vaKalunga, otwa ninga omalunduluko. Omalunduluko oo okwa li a kuma onghalamwenyo yetu aishe. Ashike eshi twa ninginifwa itashi ti inatu pumbwa vali okuninga omalunduluko. Nomolwaasho, otwa lombwelwa tu kale hatu ‘shituka vape momadiladilo etu.’ (Ef. 4:23, 24) Atushe otwa pumbwa okutwikila okuninga omalunduluko molwaashi inatu wanenena. Nokuli novapiya vaJehova ovo ve mu longela efimbo lile ova pumbwa okulipashukila pamhepo. — Fil. 3:12, 13.

5. Omapulo elipi taa dulu oku tu kwafela tu likonakone fye vene?

5 Opo tu xwepopaleke notu kaleke po oupamhepo wetu, otwa pumbwa okulikonakona paushili. Kashi na nee mbudi kutya otu li ovanyasha ile ovanamido, ohatu dulu okulipula omapulo aa: ‘Mbela omalunduluko oo nda ninga otaa ulike ngoo kutya ohandi xumu komesho mokukala nda pyokoka pamhepo? Mbela omaukwatya ange okwa fa ngoo aKristus? Omaukwatya nelihumbato lange pokwoongala kwopaKriste ohai holola shike kombinga youpamhepo wange? Mbela oinima oyo handi popi ohai ulike kutya ondi na ohokwe mushike? Mbela onghedi yange yokukonakona, yokudjala noyokuliwapeka, ile onghedi omo handi linyenge ngeenge handi pewa omayele ohai holola shike kombinga yange? Mbela ohandi linyenge ngahelipi ngeenge nda taalela omayeleko? Mbela ondi li natango pomahovelohongo ile onda kula ngoo shili pamhepo, ngaashi Ovakriste aveshe va teelelika va kale?’ (Ef. 4:13) Okudiladila komanyamukulo etu komapulo oo otaku dulu oku tu kwafela tu mone kutya openi twa pumbwa okuninga omalunduluko.

6. Oshike vali twa pumbwa okuninga opo tu konakone onghalo youpamhepo wetu?

6 Opo tu konakone onghalo youpamhepo wetu, omafimbo amwe otashi dulika twa pumbwa ekwafo lavamwe. Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya omunhu wopambelela ita dulu okumona omapuko eenghatu daye koshipala shaKalunga. Ashike omunhu wopamhepo oku shii etaleko laKalunga nosho yo omapuko oo haa etifwa komunhu wopambelela. (1 Kor. 2:14-16; 3:1-3) Ovakulunhuongalo ovo ve na omadiladilo a fa aKristus luhapu ohave shi didilike mo ngeenge omumwatate ile omumwameme wonhumba okwa hovele okukala ta diladila pambelela. Ngeenge ove tu lombwele shi na sha noupyakadi wa tya ngaho, mbela ohatu ka tambula ko ngoo nokutula moilonga omayele avo? Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka ulika kutya otwa hala okukula pamhepo. — Omuud. 7:5, 9.

KULIKA OUPAMHEPO WOYE

7. Omolwashike okukala neshiivo lOmbiibeli hasho ashike tashi ufa kutya owa pyokoka pamhepo?

7 Kaleka momadiladilo kutya okukala u na eshiivo lOmbiibeli hasho ashike tashi ufa kutya owa pyokoka pamhepo. Ohamba Salomo oya li i na eshiivo lihapu kombinga yeendjila daJehova. Lwanima, eendjovo dayo oda ka shangwa mOmbiibeli. Ndele nande ongaho, xuuninwa, oya li ya dopa okukala idiinini kuJehova molwaashi kaya li ye lipashukila pamhepo. (1 Eeh. 4:29, 30; 11:4-6) Kakele kokukala tu na eshiivo lOmbiibeli, oshike vali twa pumbwa? Otwa pumbwa okutwikila okuninga exumokomesho lopamhepo. (Kol. 2:6, 7) Ndele ongahelipi hatu dulu okuninga ngaho?

8, 9. (a) Oshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na eitavelo la pama? (b) Elalakano letu lokukonakona nokudilonga olashike? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

8 Paulus okwa li a ladipika Ovakriste vonale va ‘lalakanene ewaneneno,’ ile tu tye oukulunhu wopamhepo. (Heb. 6:1) Eenghatu dilipi twa pumbwa okukatuka opo tu tule moilonga omayele aPaulus kunena? Onghatu imwe ya fimana hatu dulu okukatuka oyo okukonakona embo Likalekeni mohole yaKalunga.’ Ngeenge owa mane ko embo olo, otashi ke ku kwafela u mone nghee to dulu okutula moilonga omafinamhango Ombiibeli monghalamwenyo yoye. Ngeenge owa mana ko nale embo olo, oto dulu okutwikila okukonakona oishangomwa imwe oyo tai dulu oku ku kwafela u pameke eitavelo loye. (Kol. 1:23) Mbela oho dilonga ngoo pamwe neilikano nghee to dulu okutula moilonga monghalamwenyo yoye osho wa konakona?

9 Natu kaleke momadiladilo kutya ngeenge hatu lesha nokudilonga, ohatu shi ningi nelalakano lokukulika ehalo letu lokuhafifa Jehova nokudulika keemhango daye. (Eps. 40:8; 119:97) Pefimbo opo tuu opo, ohatu lihongo nghee hatu dulu okuhenuka oinima oyo tai dulu oku tu imba tu ninge exumokomesho lopamhepo. — Tit. 2:11, 12.

10. Ovanyasha otava dulu okuninga shike opo va kale va pama pamhepo?

10 Ngeenge ou li omunyasha, mbela owe litulila po ngoo omalalakano opamhepo? Omumwatate umwe oo ha longo kObetel, ngeenge e li poyoongalele yoshikandjo, okwe shi ninga onghedindjikilile yaye yokupopya naavo tava ka ninginifwa fimbo oshoongalele inashi hovela. Vahapu vomuvo ovanyasha. Omumwatate ohe va pula kutya ove litulila po omalalakano opamhepo elipi. Omanyamukulo avahapu ohaa ulike kutya ove na omalalakano opamhepo, ngaashi okuya moilonga yefimbo li yadi ile va ka longele oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba. Ashike ovanyasha vamwe ohava kala ashike ve li momhepo. Osho otashi dulika shi kale ngaho ngeenge inava tokola natango momitima davo kutya nave litulile po omalalakano opamhepo elipi. U li omunyasha, lipula kutya, ‘Mbela ohandi kufa ashike ombinga momalipyakidilo opamhepo molwaashi ovadali vange osho va teelela ndi ninge? Mbela ohandi ehene ngoo popepi elela naKalunga mokukulika ekwatafano lange naye?’ Omayele e na sha nokulitulila po omalalakano opamhepo itaa longo ashike kovanyasha. Okukala tu na omalalakano a tya ngaho otaku ke tu kwafela atushe tu li ovapiya vaJehova tu kale twa pama pamhepo. — Omuud. 12:1, 13.

11. (a) Oshike twa pumbwa okuninga opo tu ninge exumokomesho lopamhepo? (b) Oshihopaenenwa shopaMbiibeli shilipi hatu dulu okuhopaenena?

11 Ngeenge otwa didilike kutya openi twa pumbwa okuxwepopala, otu na okukatuka eenghatu odo tadi tu kwafele tu xume komesho. Osha fimanenena okukala twa pyokoka pamhepo, molwaashi otashi ka tya omwenyo ile efyo. (Rom. 8:6-8) Ndele okukala twa pyokoka pamhepo itashi ti otwa wanenena. Omhepo yaJehova otai tu kwafele tu ninge exumokomesho olo la pumbiwa. Natango otwa pumbwa okuninga eenghendabala da mana mo. John Barr, oo a li oshilyo shOlutuwiliki, okwa li a popya kombinga yaLukas 13:24 omido da ya, a ti kutya, “Ovanhu vahapu ova li va nyengwa molwaashi kava li va pamenena pamhepo.” Otwa pumbwa okukala ngaashi Jakob, oo a li inaa sholola eshi a li ta kondjo nomweengeli fiyo osheshi a nangekwa noupuna. (Gen. 32:26-28) Nonande okukonakona Ombiibeli otaku dulu okukala ku tunhula, inatu teelela i kale ya fa okanamambo oko ka shangwa nelalakano loku tu hafifa. Otwa pumbwa oku i konakona moule opo tu litunge pamhepo.

12, 13. (a) Oshike tashi tu kwafele tu tule moilonga Ovaroma 15:5? (b) Ongahelipi oshihopaenenwa shomuyapostoli Petrus nosho yo omayele aye tae tu kwafele? (c) Oshike to dulu okuninga opo u ninge exumokomesho lopamhepo? (Tala oshimhungu “ Eenghatu odo to dulu okukatuka opo u ninge exumokomesho lopamhepo.”)

12 Eshi hatu kulike oupamhepo wetu, omhepo iyapuki otai ke tu pa eenghono tu lundulule omadiladilo etu. Kekwafo lomhepo yaJehova, ohatu ka dula okukala hatu diladila moule ngaashi Kristus. (Rom. 15:5) Shikwao vali, otai ke tu kwafela tu efe po omahalo opambelela nokukulika omaukwatya oo taa hafifa Kalunga. (Gal. 5:16, 22) Inatu pumbwa okusholola, ngeenge otwa mono kutya omadiladilo etu otae tu fininike tu diladile oinima yopamaliko ile omahalo opambelela. Twikila okupula omhepo iyapuki, na Jehova ote ke ku kwafela u lundulule omadiladilo oye, opo a kale taa yandje elitulemo koinima oyo ya yuka. (Luk. 11:13) Dimbuluka oshihopaenenwa shomuyapostoli Petrus. Peemhito dihapu monghalamwenyo yaye, ka li a katuka ngaashi omunhu e na oupamhepo muwa. (Mat. 16:22, 23; Luk. 22:34, 54-62; Gal. 2:11-14) Ashike ka li a sholola. Kekwafo laJehova, Petrus okwa li a hovela okudiladila ngaashi Kristus. Nafye ohatu dulu okuninga sha faafana.

13 Lwanima, Petrus okwa li a shanga oinima imwe oyo hatu dulu okulongela kuyo. (Lesha 2 Petrus 1:5-8.) Eshi hatu ‘lalakanene neenghono adishe’ okukulika omaukwatya ngaashi elipangelo, elididimiko nosho yo ohole yokuhola ovamwatate, ohatu ka kwafelwa tu twikile okuninga exumokomesho lopamhepo. Omolwashike ito lipula efiku keshe kutya, ‘Oshike handi dulu okulongela kusho nena opo ndi ninge exumokomesho lopamhepo?’

OKUTULA MOILONGA OMAFINAMHANGO OMBIIBELI MONGHALAMWENYO YOYE YAKESHE EFIKU

14. Okukala twa pyokoka pamhepo ohashi kumu ngahelipi onghalamwenyo yetu?

14 Okudiladila ngaashi Kristus otaku dulu okunwefa mo okupopya kwetu, elihumbato letu koilonga ile kofikola, nosho yo omatokolo oo hatu ningi efiku keshe. Omatokolo oo otaa ka ulika kutya ohatu kendabala okukala ovashikuli vaKristus. Tu li ovanhu va pyokoka pamhepo, inatu hala nande okutula ekwatafano letu naTate yetu womeulu moshiponga. Okukala nomadiladilo a fa aKristus otaku ke tu kwafela tu finde omayeleko oo hatu shakeneke. Ngeenge hatu ningi omatokolo, natu kanghame po nokudilonga komapulo aa: ‘Omafinamhango Ombiibeli elipi taa ka kwafela nge ndi ninge etokolo? Ngeno mbela okwa li oKristus, ngeno okwa ninga po shike monghalo ei? Etokolo lilipi tali ka hafifa Jehova?’ Opo tu lideule okudiladila ngaho, natu ka taleni koihopaenenwa imwe. Moshihopaenenwa keshe, ohatu ka tofa mo efinamhango lopaMbiibeli olo tali dulu oku tu kwafela tu ninge etokolo lopandunge.

15, 16. Yandja oihopaenenwa yanghee okudiladila ngaashi Kristus taku dulu oku tu kwafela ngeenge hatu ningi omatokolo e na sha nokuhoolola (a) kaume kopahombo. (b) ovo hatu endafana navo.

15 Okuhoolola kaume kopahombo. Efinamhango lopamishangwa otali hangwa mo 2 Ovakorinto 6:14, 15. (Lesha.) Eendjovo daPaulus oda yelifa nawa kutya omunhu oo ha diladila pamhepo naao ha diladila pambelela itava ka dula okulongela kumwe filufilu. Oushili oo otau dulu oku tu kwafela ngahelipi ngeenge tashi uya pokuhoolola kaume kopahombo?

16 Eendafano. Didilika efinamhango lopamishangwa olo li li mo 1 Ovakorinto 15:33. (Lesha.) Omutilikalunga ita ka endafana naavo tava tula oupamhepo waye moshiponga. Omapulo elipi taa dulu oku ku kwafela u tule moilonga efinamhango olo? Omapulo ngaashi, ongahelipi efinamhango olo tali longo ngeenge tashi uya pomakwatafano opaintaneta? Ile oshike ndi na okuninga po ngeenge onda shivwa ndi dane ouvidio kointaneta novanhu ovo ndihe shii?

Mbela omatokolo ange otaa ka kwafela nge ndi ninge exumokomesho lopamhepo? (Tala okatendo 17)

17-19. Ongahelipi okukala u na etaleko lopamhepo taku ku kwafele (a) u henuke omalalakano inaa fimana? (b) u litulile po omalalakano monghalamwenyo? (c) u ungaunge neenhamanana?

17 Omalipyakidilo oo taa imbi tu ninge exumokomesho lopamhepo. Eendjovo daPaulus odo a li a shangela Ovakriste vakwao odi na elondwelo. (Lesha Ovaheberi 6:1.) “Oilonga ya fya” ilipi tu na okuhenuka? Otu na okuhenuka oinima yongaho ile inai fimana oyo tai dulu oku tu fifa pamhepo. Efinamhango olo otali dulu oku tu kwafela tu nyamukule omapulo oo haa dulu ku holoka po monghalamwenyo yetu, ngaashi: ‘Mbela okuninga oshinima eshi oshi li oilonga yombelela? Nandi kufe ngoo ombinga momangeshefelo aa? Omolwashike ndihe na okukufa ombinga meengudu odo da hala okuxwepopaleka eenghalo mounyuni?’

Mbela omatokolo ange otaa ka kwafela nge ndi litulile po omalalakano opamhepo? (Tala okatendo 18)

18 Omalalakano opamhepo. Eendjovo daJesus odo a popya mEudifo lokOmhunda ode tu pa ouyelele kombinga yokulitulila po omalalakano. (Mat. 6:33) Omunhu oo a pyokoka pamhepo oha lalakanene omalalakano opamhepo. Okukaleka momadiladilo efinamhango olo otashi ke tu kwafela tu nyamukule omapulo ngaashi: ‘Mbela nandi lalakanene ehongo lopombada? Mbela nandi tambule ko oilonga keshe handi pewa?’

Mbela omatokolo ange otaa ka kwafela nge ndi kale handi “ningi ombili”? (Tala okatendo 19)

19 Eenhamanana. Ongahelipi omayele oo Paulus a li a pa eongalo lokuRoma tae tu kwafele tu ungaunge neenhamanana? (Rom. 12:18) Tu li ovashikuli vaKristus, ohatu lalakanene okukala “nombili novanhu aveshe.” Ohatu linyenge ngahelipi ngeenge opa holoka eenhamanana? Mbela ohatu mono shidjuu okutambula ko omaetepo avamwe, ile otwa shiivika hatu “ningi ombili”? — Jak. 3:18.

20. Omolwashike wa hala okuninga exumokomesho lopamhepo?

20 Oyo oihopaenenwa ashike inini tai tu ulikile nghee okutula moilonga omafinamhango opakalunga taku dulu oku tu kwafela tu ninge omatokolo oo taa ka ulika kutya otu na oupamhepo muwa. Okukala twa pyokoka pamhepo otaku dulu oku tu kwafela tu kale twa hafa monghalamwenyo notwa wanenwa. Robert, oo oshimoniwa shaye sha kundafanwa pehovelo loshitukulwa eshi, okwa ti: “Konima eshi nda kulika ekwatafano lange naJehova, onda ninga omushamane nomudali muwa. Onda li nda wanenwa nonda hafa.” Nafye ohatu dulu okuhafela omanangeko noupuna a tya ngaho, ngeenge otwa pitifa komesho okuninga exumokomesho lopamhepo. Tu li ovanhu va pyokoka pamhepo, ohatu hafele onghalamwenyo tai ti sha paife nohatu ka hafela “omwenyo waalushe” monakwiiwa. — 1 Tim. 6:19.