1, 2. Ke’ng seo ngwanabo rena yo mongwe a ilego a se lemoga ka yena, gona o ile a dira’ng?

ROBERT o ile a kolobetšwa a na le mengwaga e 15, eupša o be a sa bone therešo e le bohlokwa. O re: “Ga sa nka ka dira selo se sebe, eupša ke be ke no dira dilo tša moya ka go ithola kgwara. Ke be ke bonagala ke le motho wa moya, ke eba gona dibokeng ka mehla, e bile ke fela ke tšea bobulamadibogo bja go thuša mo ngwageng. Eupša ke be ke hlaela selo se sengwe.”

² Robert ga se a ka a lemoga selo seo se bego se hlaela go yena go ba go fihlela a nyala. Yena le mosadi wa gagwe ba be ba fela ba raloka ka go botšišana dipotšišo tša ka Beibeleng. Mosadi wa gagwe, yo a bego a tiile moyeng, o be a araba dipotšišo ka moka eupša Robert o be a dula a lewa ke dihlong ka ge dipotšišo tše dingwe di be di mo palela. O re: “Go be go le bjalo ka ge eka ga ke tsebe selo. Ke ile ka ipotša gore, ‘Ge e ba ke nyaka go ba hlogo ya mosadi wa ka yeo e tiilego moyeng, ke swanetše go dira se sengwe.’” Ka nnete o ile a dira bjalo. O re: “Ke ile ka ithuta Beibele gantši gomme mafelelong ka thoma go e kwešiša, e bile sa bohlokwa le go feta ke gore ke ile ka ba le tswalano e tiilego le Jehofa.”

3. (a) Re ka ithuta’ng phihlelong ya Robert? (b) Re tlo hwetša dikarabo tša dipotšišo dife tše bohlokwa sehlogong se?

³ Re ka ithuta dilo tše bohlokwa phihlelong ya Robert. Re ka ba re  tseba Mangwalo a Beibele e bile re eba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, eupša dilo tšeo ka botšona, ga di re dire batho ba moya. Goba mohlomongwe re ka ba re dirile tšwelopele, eupša ge re itlhahloba ra hwetša gore go sa na le moo re ka kaonefatšago gona. (Bafil. 3:16) E le go re thuša gore re tšwele pele moyeng, sehlogo se se tlo re arabela dipotšišo tše tše tharo tše bohlokwa: (1) Ke’ng seo se tlago go re thuša go bona gore re eme kae dilong tša moya? (2) Re ka dira’ng gore re be batho ba moya le go dula re le bona? (3) Go tia moyeng go ka re thuša bjang bophelong bja letšatši le letšatši?

4. Keletšo yeo e lego go Baefeso 4:23, 24 e šoma go bomang?

⁴ Ge re be re thoma go ba bahlanka ba Modimo re ile ra dira diphetogo. Diphetogo tše di ama selo se sengwe le se sengwe bophelong bja rena. Le gona ga se gore re ile ra fetša go dira diphetogo ka morago ga gore re kolobetšwe. Beibele e re eletša gore re “dule [re] mpshafatšwa matleng a [rena] a tutuetšago monagano.” (Baef. 4:23, 24) Ka ge re sa phethagala, ka moka ga rena re swanetše go dula re dira diphetogo. Gaešita le ge re hlanketše Jehofa ka mengwaga e mentši, re swanetše go dula re na le segwera se sebotse le yena.​—Bafil. 3:12, 13.

5. Ke dipotšišo dife tšeo di ka re thušago go tseba gore re eme kae moyeng?

⁵ E le gore re be batho ba moya le go dula re le bona, re swanetše go itlhahloba ka mo go tseneletšego. Go sa šetšwe gore re ba bagolo goba ba banyenyane, re swanetše go ipotšiša dipotšišo tše: ‘Na ke bona diphetogo tšeo di bontšhago gore ke thoma go ba motho wa moya? Na ke thoma go ba le dika tša go swana le tša Kriste? Na dilo tšeo ke di dirago ge ke le dibokeng tša Bokriste di bontšha gore ke motho wa moya? Na dilo tšeo ke bolelago ka tšona di bontšha gore ke rata dilo tša moya goba dilo tša nama? Tsela yeo ke ithutago ka yona le mokgwa wo ke aparago ka wona le go itokiša le kamoo ke arabelago ka gona ge ke fiwa keletšo, di bontšha’ng ka nna? Ke dira’ng ge ke lekega go dira dilo tšeo Modimo a di hloilego? Na ke gotše moyeng go tloga ge ke be ke thoma go ithuta Beibele?’ (Baef. 4:13) Go naganišiša ka dipotšišo tše go ka re thuša go bona gore re eme kae moyeng.

6. Ke’ng se sengwe gape seo se ka re thušago go bona ge e ba re le batho ba moya?

⁶ Ka dinako tše dingwe batho ba bangwe ba ka re thuša go bona gore re eme kae moyeng. Moapostola Paulo o bontšhitše gore motho wa nama ga a kwešiše ge Modimo a mmotša gore tsela yeo a phelago ka yona ga e mo kgahle. Eupša motho wa moya o kwešiša tsela yeo Modimo a lebelelago dilo ka yona, e bile o a tseba gore Modimo ga a rate batho bao ba phelago ntle le melao ya gagwe. (1 Bakor. 2:14-16; 3:1-3) Bagolo bao ba nago le monagano wa Kriste gantši ba kgona go bona Bakriste bao ba thomago go phela go swana le batho ba nama gomme ba ba thuša. Ge bagolo ba re eletša, na re amogela keletšo yeo gomme ra e diriša? Ge e ba re dira bjalo, re bontšha gore re nyaka go ba batho ba moya.​—Mmo. 7:5, 9.

7. Ke ka baka la’ng go tseba Beibele go se gwa lekana e le gore re be batho ba moya?

⁷ Gopola gore go tseba Beibele ga se gwa lekana e le gore o be motho wa moya. Kgoši Solomone o be a tseba dilo tše dintši ka Jehofa. E bile ka morago, a mangwe a mantšu a gagwe a bohlale a ile a ngwalwa ka Beibeleng. Eupša mafelelong, o ile a palelwa ke go dula a botegela Jehofa bjalo ka monna wa moya. (1 Dikg. 4:29, 30; 11:4-6) Ka ge re bona gore go no tseba Beibele ga se gwa lekana, bjale selo se sengwe seo se nyakegago e le gore re be batho ba moya ke’ng? Re swanetše go tšwela pele re tiiša tumelo ya rena. (Bakol. 2:6, 7) Eupša re ka e tiiša bjang?

8, 9. (a) Re tlo thušwa ke’ng gore tumelo ya rena e tie? (b) Maikemišetšo a rena e swanetše go ba afe ge re ithuta le go naganišiša ka seo re ithutilego sona? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

 ⁸ Paulo o ile a kgothaletša Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga gore ba “[phegelele] kgolong.” (Baheb. 6:1) E le gore re diriše keletšo ya Paulo lehono, re swanetše go dira’ng? Selo sa mathomo se bohlokwa seo re swanetšego go se dira ke go bala puku ya “Le Duleng Leratong la Modimo.” Ge o feditše go bala puku ye, o tla kgona go bona kamoo o ka dirišago melao ya motheo ya Beibele bophelong bja gago. Ge e ba o šetše o feditše go bala puku ye, na o ka bala dikgatišo tše dingwe tšeo di tlago go go thuša go tiiša tumelo ya gago? (Bakol. 1:23) O swanetše go naganišiša ka seo o ithutago sona gomme o kgopele Jehofa gore a go thuše go bona kamoo o ka se dirišago ka gona bophelong bja gago.

⁹ Gopola gore ge re dutše re ithuta le go naganišiša ka seo re ithutilego sona, re swanetše go dira bjalo ka maikemišetšo a gore re nyake go kgahliša Jehofa ka pelo ka moka le go kwa melao ya gagwe. (Ps. 40:8; 119:97) Ge re dutše re dira bjalo, re ithuta go gana selo le ge e le sefe seo se ka re thibelago go gola moyeng.​—Tito 2:11, 12.

10. Bafsa ba ka dira’ng gore ba tie moyeng?

¹⁰ Ge e ba o le mofsa, na o ipeetše dipakane tša moya? Ngwanabo rena yo mongwe yo e lego setho sa Bethele, o rata gore ge a le kopanong e nngwe le e nngwe ya tikologo a boledišane le batho bao ba tlago go kolobetšwa pele lenaneo le ka thoma. Ba bantši ba bona ke bafsa. Ngwanabo rena yoo o ba botšiša gore ke dipakane dife tša moya tšeo ba ipeetšego tšona. Ba bantši ba bolela gore ba nyaka go hlankela Jehofa. Ba bangwe ba re ba nyaka go tsenela mohuta o mongwe wa tirelo ya nako e tletšego goba go yo hlankela moo go nyakegago bagoeledi ba bantši ba Mmušo. Eupša go fela go eba le bafsa bao ba sa tsebego gore ba nyaka go dira’ng ka morago ga go kolobetšwa. Na seo se ka ba se bontšha gore ga ba bone go le bohlokwa go ipeela dipakane tša moya? Ge e ba o le mofsa, ipotšiše gore: ‘Na ke fo ya dibokeng le tšhemong feela ka gobane batswadi ba ka ba nyaka gore ke ye? Na ke leka go tiiša segwera sa ka le Jehofa?’ Ke therešo gore ga se bafsa feela bao ba swanetšego go ba le dipakane tša moya. Eupša go ipeela dipakane tše bjalo tša moya go tlo re thuša gore re be le tswalano e tiilego le Jehofa.​—Mmo. 12:1, 13.

11. (a) E le gore re tšwele pele gabotse moyeng, re swanetše go dira’ng? (b) Ke mohlala ofe wa ka Beibeleng woo re ka o ekišago?

¹¹ Ge re se na go lemoga moo re swanetšego go kaonefatša gona, re swanetše go dira diphetogo. Go ba motho wa moya go bohlokwa kudu. Ge e le gabotse se se bolela bophelo goba lehu. (Baroma 8:6-8) Lega go le bjalo, go ba motho wa moya ga go bolele gore o swanetše go ba motho yo a phethagetšego. Moya wa Jehofa o ka re thuša gore re be batho ba moya. Eupša re swanetše go šoma ka thata. Mengwageng e fetilego, Ngwanabo rena John Barr, yoo a hlanketšego e le setho sa Sehlopha se Bušago, o ile a hlalosa Luka 13:24, ka gore: “Batho ba palelwa ke go tsena ka mojako o pitlaganego ka baka la gore ga se ba tia moyeng ka mo go lekanego.” Re swanetše go swana le Jakobo, yoo a sa kago a kgaotša go lwa le morongwa go fihlela morongwa yoo a mo šegofatša. (Gen. 32:26-28) Gaešita le ge go bala Beibele go ka ba bose, ga se ra swanela go nagana gore Beibele e swana le dipuku tša dinonwane tšeo di ngwaletšwego go re tloša bodutu. Re swanetše go šoma ka thata gore re hwetše matlotlo a moya ao a ka re thušago.

12, 13. (a) Ke’ng seo se ka re thušago gore re diriše Baroma 15:5? (b) Mohlala wa moapostola Petro le keletšo yeo a re neilego yona di ka re thuša bjang? (c) O ka dira’ng gore o gole moyeng? (Bala lepokisi leo le rego “ Seo o ka se Dirago Gore o Gole Moyeng.”)

¹² Ge re dutše re leka ka thata go ba batho ba moya, moya o mokgethwa o tla re nea matla a go fetoša menagano ya rena. Ka thušo ya moya woo, ganyenyane-ganyenyane re tlo thoma go nagana go swana le Kriste. (Baroma 15:5) Go oketša moo, moya o mokgethwa o tla re thuša go tloša dikganyogo tša nama gomme ra ithuta go ba le dika  tšeo di kgahlišago Modimo. (Bagal. 5:16, 22, 23) Ge ka dinako tše dingwe menagano ya rena e re gapeletša go nagana ka dilo tše di bonagalago goba go nagana ka dilo tša nama, ga se ra swanela go fela matla. Dula o kgopela Jehofa gore a go nee moya o mokgethwa gomme Jehofa o tla go thuša gore o dule o nagana ka dilo tše di lokilego. (Luka 11:13) Gopola moapostola Petro. Ga se ka mehla moo a bego a nagana go swana le Kriste. (Mat. 16:22, 23; Luka 22:34, 54-62; Bagal. 2:11-14) Eupša ga se a ka a fela matla. Ganyenyane-ganyenyane, Jehofa o ile a mo thuša gore a nagane go swana le Kriste. Le rena re swanetše go dira bjalo.

¹³ Ge e le gabotse, ka moragonyana ga moo, Petro o ile a bolela ka dilo tšeo re swanetšego go di kaonefatša. (Bala 2 Petro 1:5-8.) Ge re “[dira] boiteko bjohle bjo matla” gore re be le boitshwaro, kgotlelelo le go rata bana babo rena lefaseng ka moka, Jehofa o tlo re thuša gore re be batho ba moya. Letšatši le lengwe le le lengwe, ipotšiše gore: ‘Nka dira’ng lehono gore ke gole moyeng?’

14. Go ba motho wa moya go ka ama bjang bophelo bja rena?

¹⁴ Go nagana go swana le Kriste go tlo ama tsela yeo re bolelago ka yona le tsela yeo re itshwarago ka yona ge re le mošomong goba sekolong, go tla ama le diphetho tšeo re di dirago letšatši le letšatši. Diphetho tšeo di tlo bontšha gore re nyaka go ba balatedi ba Kriste. Ka ge re le batho ba moya, ga re nyake go dumelela selo le ge e le sefe se senya tswalano ya rena le Tatago rena wa legodimong. Go nagana go swana le Kriste go tla re thuša gore re ganetše teko ya go dira se se fošagetšego. Pele re dira diphetho, re tlo emanyana gomme ra ipotšiša dipotšišo tše: ‘Ke melao efe ya motheo yeo e tlago go nthuša go dira phetho ye? Kriste o be a tla dira’ng ge nkabe a le boemong bjo? Ke phetho efe yeo e ka thabišago Jehofa?’ Re swanetše go itlwaetša go ipotšiša dipotšišo tšeo ge re swanetše go dira phetho. Ka gona anke re boleleng ka a mangwe a maemo ao re ka swanelago ke go ipotšiša dipotšišo tšeo. Boemong bjo bongwe le bjo bongwe, re tlo bona molao wa motheo wa Mangwalo woo o ka re thušago go dira phetho e botse.

15, 16. Nea mehlala yeo e bontšhago kamoo go nagana go swana le Kriste go ka go thušago ge (a) o kgetha motho yo o tlago go nyalana le yena. (b) o kgetha bagwera.

¹⁵ Go kgetha motho yo o tlago go nyalana le yena. Molao wa motheo tabeng ye o go 2 Bakorinthe 6:14, 15. (Bala.) Mantšu a Paulo a bontšha gabotse gore motho wa moya a ka se kwane le motho wa nama. Molao wo wa motheo o ka go thuša bjang ge o kgetha motho yo o nyakago go nyalana le yena?

¹⁶ Go kgetha bagwera. Ela hloko molao wa motheo wo o lego go 1 Bakorinthe 15:33. (Bala.) Motho wa moya a ka se gwerane le batho bao ba ka senyago bomoya bja gagwe. Nagana kamoo o ka dirišago molao wo wa motheo maemong a fapafapanego. Ka mohlala, molao wo wa motheo o ka go thuša bjang ge o dira bagwera Inthaneteng? Goba a re re batho bao o sa ba tsebego ba go kgopela gore o raloke dipapadi Inthaneteng le bona, o tla dira’ng?

17-19. Go ba motho wa moya go ka go thuša bjang (a) go phema mediro ya go hloka mohola? (b) go ipeela dipakane bophelong? (c) go rarolla diphapano?

¹⁷ Mediro yeo e ka senyago bomoya bja rena.  Mantšu ao Paulo a a boditšego Bakristegotee le yena a re lemoša se sengwe. (Bala Baheberu 6:1.) “[Mediro] e hwilego” yeo re swanetšego go e phema ke efe? Ke mediro ya go hloka mohola yeo e sa re thušego go ba batho ba moya. Molao wo wa motheo o ka re thuša ge re thoma go ipotšiša dipotšišo tša go swana le gore: ‘Na seo ke se dirago se a nkhola goba se no njela nako? Na ke swanetše go amogela leano le la go dira tšhelete? Ke ka baka la’ng ke sa swanela go tsenela sehlopha seo se lekago go fetoša maemo a lefase le?’

¹⁸ Dipakane tša moya. Mantšu ao Jesu a a boletšego Thutong ya Thabeng a re nea keletšo e botse ya mabapi le kamoo re ka ipeelago dipakane. (Mat. 6:33) Motho wa moya o dula a etišitše dilo tša Modimo pele. Go dula re gopola molao wo wa motheo go re thuša go araba dipotšišo tša go swana le tše: ‘Na ke swanetše go ya yunibesithing ge ke feditše sekolo sa sekontari? Na ke swanetše go no amogela mošomo o mongwe le o mongwe?’

¹⁹ Diphapano. Keletšo yeo Paulo a e neilego phuthego ya Roma e re thuša bjang go rarolla diphapano? (Baroma 12:18) Ka ge re le balatedi ba Kriste, re nyaka go “[ba] le khutšo le batho bohle.” Re dira’ng ge re fapane le batho ba bangwe? Na re thatafalelwa ke go amogela dikgopolo tša batho ba bangwe? Goba na re tsebega re le batho bao ba “dirago khutšo”?​—Jak. 3:18.

20. Ke ke baka la’ng o nyaka go gola moyeng?

²⁰ Ye e no ba mehlala e sego kae yeo e bontšhago kamoo go naganišiša ka melao ya motheo ya Modimo go ka re thušago go dira diphetho tšeo di dumelelanago le seo motho wa moya a swanetšego go ba sona. Go ba motho wa moya go ka re thuša go dula re thabile le go kgotsofala bophelong. Robert, yo re boletšego ka yena mathomong a sehlogo se, o re: “Ka morago ga gore ke be le tswalano e tiilego le Jehofa, ke ile ka ba monna yo mo kaone le tate yo mo kaone. Ruri ke thabile e bile ke kgotsofetše.” Ge e ba le rena re dira sohle seo re ka se kgonago gore re tšwele pele re eba batho ba moya, Jehofa o tla re šegofatša kudu. Re tla phela re thabile gona bjale gomme nakong e tlago Jehofa a re nea “[bophelo] bja kgonthe.”​—1 Tim. 6:19.