1., 2. Kaj je neki brat ugotovil glede svojega duhovnega stanja in kaj je ukrenil?

ROBERT se je krstil kot najstnik, toda resnice ni ravno jemal resno. Takole pravi: »Nikoli nisem sicer naredil ničesar narobe, vendar sem vse delal bolj iz navade. Videti sem bil duhovno močen, saj sem obiskoval vse shode in nekajkrat na leto pomožno pioniral. Toda nekaj je manjkalo.«

² Robert ni dojel, kaj je narobe, dokler se ni kasneje poročil. Z ženo sta si včasih krajšala čas tako, da sta si postavljala vprašanja o svetopisemskih temah. Njegova žena, duhovno močna oseba, ni imela težav pri odgovarjanju na vprašanja, toda Robert se je vedno znova znašel v zadregi, saj ni poznal odgovorov. Tako pove: »Bilo je, kot da ne bi vedel ničesar. Mislil sem si: ‚Če želim biti ženi duhovni poglavar, moram nekaj ukreniti.‘« In res je ukrepal. Pravi: »Sveto pismo sem preučeval in preučeval in še več preučeval, in delčki so začeli tvoriti celoto. Pridobil sem si spoznanje in, kar je najpomembnejše, razvil sem tesen odnos z Jehovom.«

3. a) Kaj se lahko naučimo iz Robertove izkušnje? b) Katere pomembne točke bomo obravnavali?

³ Iz Robertove izkušnje se lahko naučimo nekaj pomembnega. Morda imamo določeno svetopisemsko spoznanje in se redno družimo s krščansko občino, toda zaradi tega še ni nujno, da smo duhovni ljudje. Ali pa smo morda že napredovali,  toda ko se dodatno preiščemo, ugotovimo, da bi lahko še izboljšali svojo duhovnost. (Fil. 3:16) V tem članku bomo odgovorili na tri pomembna vprašanja, ki nam bodo pomagala stalno napredovati: 1. Kako lahko ugotovimo, v kakšnem stanju je naša duhovnost? 2. Kako lahko razvijamo duhovnost in napredujemo kot duhovni ljudje? 3. Kako nam lahko to, da smo duhovno močni, pomaga v vsakodnevnem življenju?

4. Komu je namenjen nasvet, zapisan v Efežanom 4:23, 24?

⁴ Ko smo postali Božji služabniki, smo naredili spremembe, ki so vplivale na vsa področja našega življenja. In to se ni končalo s krstom. Naročeno nam je, da se moramo stalno »obnavljati v sili, ki žene« naš um. (Efež. 4:23, 24) Ker nismo popolni, moramo vsi še naprej delati spremembe. Tudi dolgoletni Jehovovi služabniki morajo skrbeti za svojo duhovnost. (Fil. 3:12, 13)

5. Katera vprašanja nam lahko pomagajo, da se preiščemo?

⁵ Da bi izboljšali in ohranili svojo duhovnost, se moramo iskreno preiskati. Ne glede na to, ali smo mladi ali stari, si lahko vsi postavimo naslednja vprašanja: »Ali pri sebi opažam spremembe, ki kažejo, da postajam vse bolj duhovno naravnana oseba? Ali je moja osebnost čedalje bolj podobna Kristusovi? Kaj moje stališče in vedenje na krščanskih shodih odkrivata glede tega, kako močna je moja duhovnost? Kaj moji pogovori razkrivajo o mojih željah? Kaj moje preučevalne navade, oblačenje in urejanje ali odziv na nasvet povedo o meni? Kako se odzovem, ko pridem v skušnjavo? Ali se namesto tega, da napredujem k zrelosti in postajam odrasel kristjan, še vedno držim samo osnov?« (Efež. 4:13) Če razmišljamo o svojih odgovorih na ta vprašanja, lahko ugotovimo, koliko smo že duhovno napredovali.

6. Kaj je morda še potrebno, da bi ugotovili, v kakšnem stanju je naša duhovnost?

⁶ Da bi ugotovili, v kakšnem stanju je naša duhovnost, morda občasno potrebujemo pomoč drugih. Apostol Pavel je opozoril, da se telesni človek ne zaveda, da s svojim načinom življenja ne ugaja Bogu. Po drugi strani pa duhovni človek razume, kako Bog gleda na stvari, in ve, da je ravnanje telesnega človeka napačno. (1. Kor. 2:14–16; 3:1–3) Starešine, ki imajo Kristusov um, pogosto opazijo zgodnje opozorilne znake mesenega razmišljanja. Morda te znake opazijo pri nas in nas nanje opozorijo. Ali sprejmemo in udejanjamo njihov nasvet? Če tako ravnamo, pokažemo, da želimo razvijati svojo duhovnost. (Prid. 7:5, 9)

7. Kako vemo, da svetopisemsko spoznanje ni dovolj, da bi postali duhovno naravnani?

⁷ Imej v mislih, da spoznanje iz Svetega pisma še ni dovolj, da bi postal duhovno naravnan človek. Starodavni kralj Salomon je imel veliko spoznanja o Jehovovih poteh. Njegovi modri izreki so kasneje postali del Svetega pisma. Toda na koncu Jehovu ni ostal zvest kot duhovni človek. (1. kra. 4:29, 30; 11:4–6) Kaj je torej potrebno poleg svetopisemskega spoznanja? Še naprej moramo duhovno napredovati. (Kol. 2:6, 7) Kako lahko to delamo?

8., 9. a) Kaj nam bo pomagalo postati duhovno utrjeni? b) Kaj naj bi bil cilj preučevanja in poglobljenega premišljevanja? (Glej slike pri naslovu.)

⁸ Pavel je kristjanom v prvem stoletju svetoval, naj se naprezajo, da bi »dosegli  zrelost«. (Heb. 6:1) Kaj lahko storiš, da bi upošteval Pavlov nasvet? Pomembno je, da preučiš knjigo Ostanite v Božji ljubezni. To ti bo pomagalo ugotoviti, kako lahko svetopisemska načela udejanjaš v svojem življenju. Morda si to knjigo že preučil. Ali se lahko lotiš preučevanja še drugega gradiva, ki ti bo pomagalo utrditi vero? (Kol. 1:23) Ali poglobljeno premišljuješ o tem, kako lahko to, kar preučuješ, upoštevaš v življenju, in prosiš Jehova, naj ti pri tem pomaga?

⁹ Ne pozabi, da bi moral biti cilj preučevanja in poglobljenega premišljevanja to, da razviješ iskreno željo ugajati Jehovu in ubogati njegove zakone. (Ps. 40:8; 119:97) Obenem se tudi učiš zavračati vse, kar bi lahko oviralo tvoj duhovni napredek. (Titu 2:11, 12)

10. Kaj lahko mladi storijo, da bi razvili duhovnost?

¹⁰ Če si mlad, ali imaš jasne duhovne cilje? Neki brat, ki služi v Betelu, ima navado, da se na okrajnem zboru pred programom pogovarja s krstnimi kandidati. Mnogi med njimi so mladi. Brat jih vpraša, kateri so njihovi duhovni cilji. Številni s svojimi odgovori pokažejo, da imajo jasno predstavo o tem, kako želijo služiti Jehovu – morda tako, da stopijo v katero od oblik polnočasne službe ali služijo tam, kjer se potrebuje več oznanjevalcev Kraljestva. Vseeno pa občasno nekateri mladi ne vedo, kako bi odgovorili na njegovo vprašanje. Ali to morda nakazuje, da se tem mladim ne zdi potrebno postaviti jasnih duhovnih ciljev? Če si mlad, se vprašaj: »Ali v duhovnih dejavnostih sodelujem samo zato, ker to od mene pričakujejo moji starši? Ali sem si z Bogom vedno bližje, tako da krepim osebni odnos z njim?« Seveda nasvet, naj imamo duhovne cilje, ne velja samo za mlade. Takšni cilji bodo vsem Jehovovim služabnikom pomagali krepiti duhovnost. (Prid. 12:1, 13)

11. a) Kaj moramo delati, da bi zares duhovno napredovali? b) Kateri svetopisemski zgled lahko posnemamo?

¹¹ Ko ugotovimo, na katerih področjih se lahko izboljšamo, moramo ukrepati, da bi napredovali. Zelo pomembno je, da postanemo duhovni ljudje. Pravzaprav gre za življenje ali smrt. (Rim. 8:6–8) Vseeno pa to, da smo duhovno zreli, ne pomeni, da smo popolni. Jehovov duh nam lahko pomaga napredovati. Kljub temu se moramo tudi sami zelo truditi. John Barr, ki je bil član Vodstvenega organa, je pred več leti glede tega, kar piše v Luku 13:24, rekel: »Mnogim ne uspe, ker niso dovolj marljivi, da bi postali duhovno močni.« Podobni moramo biti Jakobu, ki se ni nehal boriti z angelom, dokler ni prejel blagoslova. (1. Mojz. 32:26–28) Čeprav je preučevanje Svetega pisma lahko prijetno, ne bi smeli pričakovati, da je branje Svetega pisma kakor branje romana, ki je napisan za razvedrilo. Moramo si prizadevati, da bi našli duhovne dragulje, ki nam bodo pomagali.

12., 13. a) Kaj nam bo pomagalo upoštevati to, kar piše v Rimljanom 15:5? b) Kako nam lahko pomagata zgled in nasvet apostola Petra? c) Kako lahko razvijaš duhovnost? (Glej okvir » Kaj lahko narediš, da bi duhovno napredoval?«.)

¹² Ko se trudimo razvijati duhovnost, nam bo sveti duh dal moč, da preobrazimo svoj um. S pomočjo tega duha lahko postopoma začnemo vse bolj razmišljati kakor Kristus. (Rim. 15:5) Sveti duh nam bo prav tako pomagal izkoreniniti mesene želje in razvijati lastnosti, ki ugajajo Bogu. (Gal. 5:16, 22, 23) Če ugotoviš, da te vleče k pridobitniškemu  razmišljanju ali mesenim željam, nikar ne obupaj. Prosi Jehova za svetega duha, in pomagal ti bo spremeniti stališče, tako da se boš lahko osredinil na to, kar je prav. (Luk. 11:13) Pomisli na apostola Petra. V življenju se ni vedno odzval tako, kot naj bi se duhovni človek. (Mat. 16:22, 23; Luk. 22:34, 54–62; Gal. 2:11–14) Toda ni obupal. Z Jehovovo pomočjo je postopoma začel razmišljati tako kakor Kristus. Enako lahko uspe tudi tebi.

¹³ Peter je kasneje naštel določene vrline, v katerih se lahko izboljšamo. (Beri 2. Petrovo 1:5–8.) Če si bomo »z vso iskreno vnetostjo« prizadevali razvijati lastnosti, kot so samoobvladanje, zdržljivost in bratoljubje, bomo lažje napredovali kot duhovno naravnani posamezniki. Zakaj se ne bi vsak dan vprašal: »Na čem lahko danes delam, da bi duhovno napredoval?«

14. Kako bo to, da smo duhovno naravnani, vplivalo na naše življenje?

¹⁴ Če razmišljamo kakor Kristus, bo to vplivalo na naše govorjenje, na naše vedenje v službi ali šoli in na naše vsakodnevne odločitve. Te odločitve bodo pokazale, da si prizadevamo hoditi za Kristusom. Kot duhovni ljudje ne želimo, da bi kar koli ogrozilo naš odnos z nebeškim Očetom. Ko se bomo znašli v skušnjavi, nam bo to, da imamo stališče, kakršno je imel Kristus, pomagalo, da se ji bomo uprli. Preden bomo sprejeli kakšno odločitev, se bomo vprašali: »Katera svetopisemska načela mi lahko pomagajo pri odločitvi? Kaj bi Kristus storil v tej okoliščini? Katera odločitev bo ugajala Jehovu?« Da bi se naučili tako razmišljati, si poglejmo nekaj primerov. Pri vsakem od njih bomo pregledali svetopisemsko načelo, ki nam lahko pomaga sprejeti modro odločitev.

15., 16. Kako nam lahko to, da razmišljamo kakor Kristus, pomaga pri izbiri a) zakonskega partnerja? in b) družbe?

¹⁵ Izbira zakonskega partnerja. Svetopisemsko načelo glede tega je zapisano v 2. Korinčanom 6:14, 15. (Beri.) Pavlove besede jasno povedo, da duhovni človek ne more biti v popolni harmoniji s telesnim človekom. Kako lahko to upoštevamo pri izbiri zakonskega partnerja?

¹⁶ Družba. Bodi pozoren na svetopisemsko načelo iz 1. Korinčanom 15:33. (Beri.) Bogovdan človek se ne bo družil s tistimi, ki bi lahko ogrozili njegovo duhovnost. Kaj se lahko vprašaš, da bi to načelo upošteval v življenju? Na primer, kako to velja za socialna omrežja? Oziroma kaj naj bi naredil, če bi te na spletu neznanci povabili, da z njimi igraš spletne igre?

17.–19. Kako nam to, da imamo duhovno stališče, pomaga a) ogibati se nekoristnim dejavnostim? b) postaviti si cilje v življenju? in c) reševati spore?

¹⁷ Dejavnosti, ki nas ovirajo pri duhovnem napredku. Pavlove besede sokristjanom  vsebujejo opozorilo. (Beri Hebrejcem 6:1.) Kaj so »mrtva dela«, ki bi se jih morali ogibati? To so vse dejavnosti, ki so v duhovnem smislu mrtve, prazne ali nekoristne. To načelo nam lahko pomaga, ko se nam v življenju postavijo vprašanja, kot so: »Ali ta dejavnost spada med dela mesa? Ali naj sprejmem poslovno ponudbo, ki obeta dober zaslužek? Zakaj se ne bi smel pridružiti posvetnim reformističnim gibanjem?«

¹⁸ Duhovni cilji. Besede, ki jih je Jezus izrekel v govoru na gori, nas lahko vodijo pri postavljanju ciljev. (Mat. 6:33) Duhovni človek si prizadeva za duhovne cilje. Če imamo v mislih načelo, ki ga je povedal Jezus, bomo lažje odgovorili na vprašanja, kot sta: »Ali naj si prizadevam za visokošolsko izobrazbo? Ali naj sprejmem določeno zaposlitev?«

¹⁹ Spori. Kako nam nasvet, ki ga je Pavel dal občini v Rimu, pomaga, ko pridemo s kom v spor? (Rim. 12:18) Kot Kristusovi sledilci se trudimo biti »v miru z vsemi ljudmi«. Kako se odzovemo, ko smo s kom v sporu? Ali nam je težko popustiti ali pa smo znani kot taki, ki »delajo za mir«? (Jak. 3:18)

20. Zakaj želiš duhovno napredovati?

²⁰ To so samo nekateri primeri, ki pokažejo, kako nam razmišljanje o svetopisemskih načelih pomaga sprejemati odločitve, ki so v skladu s tem, kar se pričakuje od duhovnega človeka. Če smo duhovno naravnani, je naše vsakodnevno življenje srečnejše in bolj zadovoljujoče. Robert, ki smo ga omenili na začetku članka, pove: »Ko sem razvil pravi odnos z Jehovom, sem postal boljši mož in oče. Bil sem zadovoljen in vesel.« Tudi mi smo lahko deležni podobnih blagoslovov, če nam bo najpomembnejše to, da duhovno napredujemo. Kot duhovni ljudje bomo že danes živeli bolj zadovoljujoče, v prihodnosti pa bomo imeli »pravo življenje«. (1. Tim. 6:19)