Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

EKOTED’A MYANGO MASU

Bekwali ba ntelele be lańse̱ myango ma bwam o Ireland

Bekwali ba ntelele be lańse̱ myango ma bwam o Ireland

O MESANEDI ma buńa nde medi ma tunge̱no̱ o ebud’a Belfast, ete̱ngu a munja, na son a dibo̱to̱ la bape̱le̱ oten je̱ne̱ sanj’a bewudu omo̱ń a midongo. Nik’e ta nde o mo̱di má Emiase̱le̱ 1910. Charles T. Russell (Carle T. Rusel) nu ta mō̱ ńabu a ta nde o lo̱ndo̱ lao di londe̱ matanu wala o Ireland. Medi maba ba tano̱ ba dia ba malonga ma te̱m Carle Rusel oboso, Titanik ni kusi mbeu a ńolo, na Olympik. * O din dibo̱ nde dom la bokwe̱ Bibe̱l na baba ba tano̱ ba te̱me̱ o jenge̱le̱ mo̱.

Munasango Rusel nu ta nu wasa mbad’a bwam ńa lańse̱ myango ma bwam o wase ńe̱se̱ a ta a no̱ngo̱ bedomsedi 20 ma mbu oboso ba ponda o busa o Amerika wala pe̱pe̱le̱ mindi mipe̱pe̱. Lo̱ndo̱ lao laboso di botedi nde o Ireland, o mo̱di ma Madibe̱dibe̱ 1891. Ke̱ e o medi ma munja ma belabe̱ ná City of Chicago, e̱n besibedi ba wei be̱be̱ na saw’a Queenstown, na mo̱ o̱nge̱le̱ yen ebe beteledi bena bayedi bao ba tano̱ ba bola mo̱ jombwea ekombo abu ya yabe̱. Rusel na ba ba ta na mo̱ beno̱ o lo̱ndo̱, ba tombi mindi misadi na minde̱ne̱ ma mpesa, na babo̱ ba so̱ṅtane̱ ná myonda “mi májola ońola mumbwa.”

Munasango Rusel a pe̱pe̱le̱ Ireland ngedi samba. Pe̱pe̱le̱ lao laboso di ko̱te̱le̱ bebwea ba bato, dongo la ngedi lokoli la bato lena lo po̱i pe̱te̱ sengane̱ mo̱ o mane̱ mape̱pe̱le̱ mao. O lo̱ndo̱ lao di londe̱ maba o mo̱di má Emiase̱le̱ 1903, mako̱to̱ne̱ ma telam ońola be̱se̱ mena ma ta mangame̱n be̱ o Belfast na o Dublin ma ta ma bīsabe̱ o ńuspepa. Rusel a kwali ná “bukedi ba ta ba lambe̱ye̱ mo̱ toi” o ekwali e be̱n tema ná “Male ma ńo̱be̱” jombwea dube̱ la Abraham na minam mena mbel’a moto e me̱nde̱no̱ kusa o kie̱le̱ ni maye̱.

Rusel a timbi pe̱te̱ o Ireland o lo̱ndo̱ lao di londe̱ malalo o Europa ońola ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńena bato ba lee̱le̱no̱ owo. Bonasango batanu ba timbise̱le̱ mo̱ masoma ponda a tano̱ o dibo̱ la Belfast idiba iwo̱ ya mo̱di má Dibaba 1908. Ekwali e ta e be̱ne̱ tema ná “Ko̱ la bebokedi ba Satan” e ko̱te̱le̱ “dimuti la 300 ba bato di ta di bupe̱ ekwal’ao ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ y’ebiamu.” Bolane̱ labu la Bibe̱l na iwiye̱ di ńakisan mute̱nge̱ne̱ babo̱ mō̱. O Dublin, Sango O’Kono̱r, mute̱nge̱ne̱ babo̱ nupe̱pe̱ nunde̱ne̱, nu ta mutiled’a YMCA, a keki o bola ná bukedi bena ba ta buka na 1 000 ba yo̱mbeye Bokwe̱ Bibe̱l. Nje e tombi e?

Di timbe te̱ ombusa son ná di so̱ṅtane̱ nje e tombi o di jako̱to̱ne̱. Moto mō̱ ńena nu ta o muwaso ma mbal’a Bibe̱l a no̱ngi bedomsedi ba jukea o ekwali ewo̱ e langwabe̱ o ńuspepa The Irish Times. A po̱ngi miwe̱n ná a kuse bejedi oteten a di dimuti. Nu moto a lambe̱ toi o sengane̱ mubole̱ ekwali ńena nu ta nu be̱ne̱ ńue̱, mase̱du, na loki la mundo. Mubole̱ ekwali a ta a dangwa o kwande̱ki, a to̱po̱ na bokenju, a teleye̱ bepasi ba Bibe̱l ewo̱ te̱ ombusa yene̱, a bola pe̱ ná bukedi ba so̱ṅtane̱ mbal’a Bibe̱l. To̱na ne̱ni a si tano̱ a bolane̱ belongisan be monde̱le̱ mo̱ doi, doi lao di ta di sengabe̱ o ndabo ńe̱se̱, na nika e bola ná bukedi ba lambe̱ye̱ mo̱ toi háwa po̱ n’epasi. Nde o pond’a myuedi na malabe̱, O’Kono̱r na mako̱m mao ba wasi te̱nge̱ne̱ mo̱ na myuedi, nde a bolane̱ Bibe̱l o lingea ekwal’ao. Na bukedi bobea mo̱ masao. Ponda wuma e bo̱bise̱no̱ ńolo, na nu muwase̱ mbale̱ a sisea ba bonasango o mbasan o bwam ba bata jokwa. Mboṅ iwo̱ i makwala ná na ni mbadi nde jita bokono̱ mbale̱.

O mo̱di ma Emiase̱le̱ má mbu 1909, ke̱ e o jasumwe̱ o Ńu York wala o lo̱ndo̱ lao di londe̱ mane̱i omo̱ń a Mauretania, munasango Rusel a ta alane̱ munasango Huntsinger nu ta nu bia dipa masin, ná niponda beno̱ o kata munja ongwane̱ mo̱ tila milopo ma mokwa ma Watch Tower (Njongo a Betatedi). Bekwali ba munasango Rusel be ko̱te̱le̱ 450 ba bato, nde lambo ka 100 bato e ta e te̱me̱ omo̱ń ońol’a pas’a bejedi.

Munasango C. T. Rusel o medi ma belabe̱ ná Lusitania

Nika pe̱ nde lo̱ndo̱ lao di londe̱ matanu di kwalabe̱ o bebotedi di tombino̱. Ombusa ekwal’a ntelele o Dublin, mubied’a madube̱ m’ebasi mō̱ nu biane̱ jita ńena O’Kono̱r a wanno̱ a kusi malabe̱ ma myuedi mao ma se̱medi o Bibe̱l, na bukedi ba bwa muńe̱nge̱. Buńa bo bupe̱, bale̱ lo̱ndo̱ basumwe̱ o Live̱rpol na medi ma munja mande̱ne̱ Lusitania mena ma mabambe̱ maleta, wala o Ńu York. *

Bīsabe̱ la ekwal’a ntelele o The Irish Times 20 má Emiase̱le̱ 1910

O mbu 1911, bekwali ba ntelele ba Rusel be bīsabe̱ pe̱ o ńuspepa, o lo̱ndo̱ lao di londe̱ mutoba na samba. O pond’a ilonda, 20 ma bokwe̱ Bibe̱l o Belfast ba kasi 2 000 la bato bena ba sengi ekwali e ta e be̱ne̱ tema na “Nje e matombe̱ ombusa kwedi.” O’Kono̱r a po̱i pe̱te̱ o Dublin na sango nupe̱pe̱, nu baise̱ myuedi jita, nde bukedi boba masao ońola malabe̱ ma Bibe̱l ma bolabe̱ babo̱. O bebotedi ba pond’epupa ńa mu mbu me̱ne̱; mindi mipe̱pe̱ mi kusi pe̱pe̱le̱, bato jita pe̱ bukedi. O’Kono̱r a po̱i pe̱te̱ nin ngedi na 100 bato ba mpungu o pungwa ndongame̱n, nde bukedi ba sue̱le̱ nde mubole̱ ekwali na bokenju bwe̱se̱.

To̱ná munasango Rusel nde a ta a tombise̱ bekwali ba ntelele o niponda, embi ná “to̱ moto a titi tobotobo” ebanja “y’ebolo e titi ya mot’a benama nde ebol’a Loba.” Be bekwali ba ntelele baboso, bena be timbane̱ bekwali ba ntelele o ndongame̱n asu o nin we̱nge̱, be ta nde mwano ma bwam ma bīse̱ mbal’a Betiledi. Nika e wan nde nje e? Bekwali ba ntelele be lańse̱ myango ma bwam, na myemba mi to̱ndo̱ o jita la mindi o Ireland. Min myango mi no̱ngo̱be̱ nde o Ekoted’a myango masu o Inglisi.

^ par. 3 Mbu miba ombusa nika nde Titanik e lo̱ino̱.

^ par. 9 Lusitania e bulabe̱le̱ o epas’a mikondo ma Ireland o mo̱di má Emiase̱le̱ o mbu 1915.