Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OUYELELE WA FIMANENENA WONDJOKONONA YEENDOMBWEDI DAJEHOVA

Oipopiwa yomoipafi oya tandaveleka onghundana iwa moIreland

Oipopiwa yomoipafi oya tandaveleka onghundana iwa moIreland

EFIKU limwe muMei 1910, omumwatate Charles T. Russell ova li va ya nombautu koIreland. Osho osha li oshikando shaye oshititano okuya ko. Eshi ombautu ya li tai ende ya yuka petuliloshikepa, omumwatate Russell okwa li a mona oikulundudu ya hapa nawa efimbo longula eshi etango tali piti. Ova li va mona yo eeshikepa mbali da kula tadi pangelwa, oshikepa yedina Titanic nosho yo ikwao yedina Olympic. * Ovakonakoni vOmbiibeli vonhumba ova li ve mu teelela a fike petuliloshikepa.

Omido 20 da tetekela, omumwatate Russell, oo a kala ta kongo omhito yokutandaveleka onghundana iwa mounyuni aushe, okwa li a tokola okuninga omatalelepo a shikulafana moilongo oyo i li kondje yaAmerica. MuJuli 1891, okwa li a hovela netalelepo laye lotete moIreland. Eshi va li tave uya noshikepa yedina City of Chicago, okwa li ta tale eshi etango li li pokuningina pomunghulofuta waQueenstown notashi dulika a li a dimbuluka osho a li a lombwelwa kovadali vaye shi na sha neduumbo lavo. Eshi omumwatate Russell novaendi pamwe naye va li tava ende meedolopa da koshoka nokoitukulwa yokomikunda tai monika nawa, ova li va mona kutya epya ‘ola pya okuteywa.’

Omumwatate Russell okwa li a talela po Ireland oikando iheyali kumwe aishe. Konima yetalelepo laye lotete, ovanhu omafele nosho yo omafimbo amwe ovanhu omayovi ova li hava kala va halelela okupwilikina vali koipopiwa yaye tai shikula ko. MuMei 1903, molweendo laye litivali, okwoongala kwomoipafi moBelfast nomoDublin okwa li haku shiivifwa moifokundaneki yomoshitukulwa. Russell okwa li a popya kutya, “ovapwilikini ova li va pwilikina nelitulemo” koshipopiwa shOshiingilisha shi na sha neitavelo laAbraham nosho yo omanangeko noupuna oo a tuvikililwa ovanhu monakwiiwa, shi na oshipalanyole “Eudaneko olo la kolekwa keano.”

Molwaashi ovanhu moIreland ova li ve na ohokwe lela, osha li yo sha kwatelwa metalelepo etitatu laRussell lokuya kuEuropa. Pomhito imwe, muAprili 1908, ovamwatate vatano ova li ve uya oku mu hambelela petuliloshikepa moBelfast efimbo longula. Efiku olo konguloshi, “ovapwilikini ovadiinini ve li 300 lwaapo” ova li ve uya okupwilikina koshipopiwa shomoipafi shOshiingilisha shi na oshipalanyole “Okuhanaunwa po kwepangelo laSatana” osho sha li sha shiivifwa komesho yefimbo. Omupataneki umwe oo a li mokati kavo okwa li a tomhwa diva eshi a yelifilwa noukeka Omishangwa. Omupataneki umwe womuDublin wedina O’Connor, hamushanga wo-YMCA, oo a li a lya meenyadi, okwa li ta kendabala okutwa omaminimini ovapwilikini ve dulife 1 000 va pilukile po Ovakonakoni vOmbiibeli. Mbela oshike sha li sha ningwa po?

Natu kale ngeno twa fa tu wete oshiningwanima osho tashi ningwa ndele hatu kaleke momadiladilo etu kutya ngeno oshike sha ka ningwa po poshiningwanima osho. Omulumenhu umwe oo a li e na ohokwe mokulihonga oshili yOmbiibeli okwa li a tokola oku ka kala poshipopiwa shomoipafi osho sha li sha shiivifwa moshifo shedina The Irish Times. Okonyala aha mone oshipundi mohoola omo mwa li mu yadi ovanhu. Omulumenhu oo okwa li ta yandje elitulemo komupopi oo e na eexwiki ditoka neendjedi a djala ondjafa ile ilaula. Eshi a li ta yandje oshipopiwa shaye ta ende komutune ta ningi omaudi, okwa li ta yelifa omishangwa kooumwe noumwe, nomulumenhu oo okwa li e udite ko nawanawa oshili yOmbiibeli oyo tai yelifwa. Nonande kapa li pe na omambako, ewi lomupopi ola li li uditike mohoola, novapwilikini ova li va pwilikina nohokwe oule wovili netata. Opo nee eshi pa holoka omhito yomapulo nomanyamukulo, O’Connor nookaume kaye ova li tava pataneke omupopi oo, ashike okwa li a popila etumwalaka nOmbiibeli. Ovapwilikini ova li tava hakele omake. Eshi va mana, omulumenhu oo a li e na ohokwe okwa li e uya kovamwatate opo e lihonge shihapu. Ovanhu vahapu ovo va li po ova li ve lihonga oshili monghedi oyo.

Molweefo oluti-4 eshi omumwatate Russell a dja moNew York muMei 1909 noshikepa yedina Mauretania, okwa li a ya pamwe nomumwatate Huntsinger, oo a li omutopatopi, opo a topatope oitukulwa yOshungonangelo fimbo ve li molweendo olo. Poshipopiwa shaye shomuBelfast opa li ovanhu 450, ashike ovanhu 100 lwaapo ova li ofika molwaashi onhele oya li inini.

Omumwatate C. T. Russell e li moshikepa yedina Lusitania

Olweendo laye oluti-5, olo la popiwa metetekelo, nalo osho la li la enda ngaho. Konima eshi a yandja oshipopiwa shaye muDublin, omukwangeleka umwe a shiivika nawa, oo a li a etelelwa kuO’Connor, okwa li a mona omanyamukulo opamishangwa komapulo aye, novapwilikini aveshe ova li va hafa. Ngangula, Russell navakwao ova li va ya nombautu koLiverpool, opo nee tava shuna koNew York noshikepa yedina Lusitania. *

Oshipopiwa shomoipafi sha shiivifwa moshifo shedina The Irish Times, 20 Mei 1910

Mo 1911, eshi omumwatate Russell a ya molweendo laye oluti-6 noluti-7, okwa li a yandja oipopiwa yomoipafi, oyo ya li ya shiivifwa komesho yefimbo. Pefimbo loitemadula, Ovakonakoni vOmbiibeli 20 vomuBelfast ova li va unganeka opo ovanhu 2 000 va pwilikine koshipopiwa shi na oshipalanyole, “Osho tashi ka ningwa monakwiiwa.” O’Connor okwa li e uya okupwilikina koshipopiwa muDublin nokwa li natango a etelela omukwangeleka umwe, oo a li ta pula omapulo, novapwilikini ova li va hafa eshi va uda omanyamukulo opamishangwa. Pefimbo loikukaongo modula oyo tuu oyo, opa li vahapu meedolopa dimwe vali odo da li da talelwa po ve uya okupwilikina koipopiwa. O’Connor novapataneki vakwao efele ova li va hala okupiyaaneka natango okwoongala oko kwa li taku ningilwa moDublin, ndele ovapwilikini ova li tava popile nouladi omupopi.

Nonande omumwatate Russell okwa li ta kwatele komesho mokuyandja oipopiwa yomoipafi pefimbo olo, okwa li a dimina kutya, “kape na omunhu ta dulu okupondola kuye mwene,” molwaashi “ei kai fi oilonga yovanhu ndele oyaKalunga.” Oipopiwa yomoipafi oyo ya li hai shiivifwa, paife ohai yandjwa pokwoongala kwomoipafi, nohai yandje omhito iwa yokuyelifa oshili yOmishangwa. Oshidjemo? Oipopiwa yomoipafi oya kwafela mokutandaveleka onghundana iwa, nopa li pa totwa omaongalo mahapu moitukulwa ihapu yaIreland. — Ouyelele wa fimanenena wondjokonona yEendombwedi daJehova moBritain.

^ okat. 3 Oshikepa yedina Titanic oya ka ningina konima yodula nasha.

^ okat. 9 Oshikepa oyo oya li ya yashelwa koshi yomeva mo 1915 komunghulofuta wokolukadi waIreland.