Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

GO TŠWA BOBOLOKELONG BJA RENA

Dipolelo tša Phatlalatša di Ile tša Thuša go Tsebiša Batho ka Ditaba tše Dibotse Kua Ireland

Dipolelo tša Phatlalatša di Ile tša Thuša go Tsebiša Batho ka Ditaba tše Dibotse Kua Ireland

GE SEKEPE se dutše se batamela Lebopong la Belfast, sehlopha se senyenyane sa banamedi seo se bego se eme ka sekepeng se ile sa bona meboto yeo e bego e tletše ka mehlare e metala yeo e bego e hlabetšwe ke mahlasedi a letšatši la mesong. E be e le ka May 1910. Monna yo mongwe yo a bego a le gare ga banamedi bao e be e le Charles T. Russell, yoo a bego a etela Ireland ka lekga la bohlano. Kua pejana, Ngwanabo rena Russell o be a bona dikepe tše dikgolo tše pedi tšeo di bego di agwa, se sengwe e be e le sekepe sa Titanic, gomme se sengwe e le sekepe sa Olympic. * Ka thoko e nngwe ya lefelo leo go agwago dikepe le go di lokiša, Barutwana ba Beibele ba 12 ba be ba eme moo dikepe di fološago merwalo le go e rwala, gomme ba emetše gore a fihle.

Mengwaga e ka bago e 20 pele go ka direga dilo tše, Ngwanabo rena Russell o ile a nyaka tsela e kaone ya go ruta batho ka Modimo lefaseng ka moka. Ka nako yeo o ile a phetha ka gore a etele mafelo ao a lego ka ntle ga Amerika. O ile a thoma leeto la gagwe la pele ka go etela Ireland ka July 1891. Ge a tloga Motseng wa Chicago, o ile a bona letšatši le sobela ge a dutše a batamela lebopong la Queenstown. Mohlomongwe se se ka ba se ile sa mo gopotša ge batswadi ba gagwe ba be ba mo hlalosetša ka lefelo le leo ba kilego ba dula go lona. Ge Ngwanabo rena Russell gotee le bao a bego a sepela le bona ba dutše ba feta ditoropo tšeo di hlwekilego le mafelo a mangwe a mabotse, ba ile ba lemoga gore lefelo leo e be e le tšhemo yeo e “bego e budule gomme e letetše go bunwa.”

Ngwanabo rena Russell o ile a etela Ireland ka makga a šupago. Ge a be a etile ka lekga la mathomo, batho ba makgolo ba ile ba kgahlwa ke molaetša wa gagwe gomme ge a tlo boela gape gwa tla batho ba diketekete go tlo kwa dipolelo tša gagwe. Leetong la gagwe la bobedi, ka May 1903, diboka tša kua Belfast le Dublin di be di ngwalwa dikuranteng tša mafelong ao. Ngwanabo rena Russell o ile a hlalosa gore “batho ba be ba theeditše ka kelohloko” ge a be a nea polelo ya sehlogo seo se rego “Kholofetšo yeo Modimo a Ennego gore o tlo e Phethagatša” yeo e bego e bolela ka tumelo ya Aborahama le ditšhegofatšo tšeo batho ba tlago go di hwetša nakong e tlago.

Ka ge Ngwanabo rena Russell a ile a hwetša batho ba go thabela moo Ireland, ge a be a tšea leeto la gagwe la boraro la go ya Yuropa o ile a etela Ireland gape. Mesong e mengwe ka April 1908, bana babo rena ba bahlano ba ile ba mo dumediša a sa fologa sekepe. Ka morago bošegong bjoo, o ile a nea polelo ya phatlalatša yeo e bego e bapaditšwe kuranteng. Polelo yeo e be e na le sehlogo se se rego “Go Menolwa ga Mmušo wa Sathane.” Polelo yeo e ile ya kgahla sehlopha sa batho ba e ka bago ba 300 bao ba bego ba kwešiša seo Ngwanabo rena Russell a bego a se bolela. Monna yo mongwe yo a bego a le gare ga sehlopha seo, yoo a bego a ganetša Ngwanabo rena Russell, o ile a makatšwa ke tsela yeo Ngwanabo rena Russell a bego a diriša Mangwalo ka bokgoni. Kua Dublin go be go na le monna yo mongwe yo a bitšwago O’Connor yoo a bego a ikemišeditše go ganetša Ngwanabo rena Russell. Monna yoo e be e le mongwaledi wa YMCA, (Young Men’s Christian Association) o ile a leka go dira gore batheetši ba ba fetago 1 000 ba hloye Barutwana ba Beibele. Go ile gwa direga’ng?

Anke re boeleng morago gomme re bone ka leihlo la kgopolo seo se ka bago se ile sa direga. Monna yo mongwe yo a bego a nyaka go kwa molaetša wa Beibele o ile a phetha ka gore a ye go kwa polelo ya phatlalatša yeo e bego e bapaditšwe kuranteng ya The Irish Times. Ka ge holo yeo e be e tletše, o ile a sokolela go hwetša madulo. Monna yoo o ile a theetša ka kelohloko ge seboledi se nea polelo. Seboledi seo se be se na le hlogo e tšhweu le ditedu tše ditšhweu, e bile se apere jase e telele e ntsho. Ge seboledi seo se dutše se nea polelo se be se sepelasepela sethaleng se bolela le ka matsogo e bile se thekga taba yeo ka go bala Mangwalo ao a dumelelanago le taba ya sona. Seboledi seo se ile sa thuša batho go kwešiša therešo ya Beibele go akaretša le monna yoo a bego a nyaka go kwa molaetša wa Beibele. Le ge monna yo wa seboledi a be a se na segodiša modumo, lentšu la gagwe le be le kwagala gabotse ka holong e bile batho ba be ba theeditše ka kelohloko polelo ya gagwe yeo e tšerego iri le seripa. Ke moka, karolong ya dipotšišo le dikarabo, O’Connor le bagwera ba gagwe ba ile ba mo hlasela ka dipotšišo, eupša a thekga seo a bego a se bolela ka go diriša Mangwalo a Beibele. Batheetši ba ile ba dumelelana le seo ka go mmethela matsogo. Ka morago ga seboka, monna yo a thabelago o ile a ya go bana babo rena gore a yo kwa ditaba tše di oketšegilego. Batho bao ba bego ba eba gona dibokeng tšeo ba re batho ba bantši ba ile ba ithuta therešo ka tsela ye.

Ka May 1909, Ngwanabo rena Russell o ile a tšea leeto la bone la go yo bolela ditaba tše dibotse. O ile a tloga New York ka sekepe sa Mauretania gomme a tloga le mongwaledi wa gagwe e lego Ngwanabo rena Huntsinger. Lebaka la gore a tloge le Ngwanabo rena Huntsinger, e be e le gore ge ba le leetong leo, Ngwanabo rena Huntsinger a ngwale dihlogo tša Morokami tšeo Ngwanabo rena Russell a bego a di bolela. Polelong ya phatlalatša ya Ngwanabo rena Russell ya kua Belfast, go ile gwa tla batho ba lefelong leo ba 450 gomme gare ga bona ba 100 ba ile ba swanelwa ke go ema ka maoto ka ge go be go tletše.

Ngwanabo rena C. T. Russell a nametše sekepe sa Lusitania

Leetong la bohlano leo re boletšego ka lona mathomong a sehlogo se, Ngwanabo rena Russell o ile a araba baganetši ba gagwe a diriša Mangwalo. Ka morago ga polelo ya phatlalatša kua Dublin, moruti yo a tsebegago yo a bego a tlile le O’Connor o ile a arabelwa dipotšišo tša gagwe ka Mangwalo, gomme le batheetši ba bangwe ba ile ba thabela seo. Letšatšing la go latela, Ngwanabo rena Russell le bao a bego a sepela le bona ba ile ba namela sekepe sa go rwala mangwalo seo se bego se eya Liverpool gomme ge ba fihla moo ba namela sekepe se se bego se tumile sa Lusitania, ba ya New York. *

Polelo ya phatlalatša yeo e bapaditšwego ka kuranteng ya The Irish Times, ka di-20 tša May, 1910

Ka 1911, dipolelo tša phatlalatša tša Ngwanabo rena Russell di ile tša bapatšwa gape dikuranteng ge a be a etela Ireland ka lekga la botshelela le la bošupa. Ka April 1911, Barutwana ba Beibele ba 20 ba kua Belfast ba ile ba amogela batho ba 2 000, bao ba bego ba tlile go theetša polelo ya sehlogo se se rego “Bophelo ka morago ga lehu.” Gona moo Dublin O’Connor o ile boa gape le moruti yo mongwe yoo a ilego a botšiša dipotšišo, eupša batheetši ba ile ba betha matsogo ge ba ekwa dikarabo tša Mangwalo. Ka October le November 1911, Ngwanabo rena Russell le barutwana ba bangwe ba Beibele ba ile ba etela ditoropo tše dingwe gomme go be go etla batheetši ba bantši. O’Connor le bahlolampherefere ba 100 ba ile ba leka gape go šitiša seboka seo se bego se swerwe kua Dublin, eupša batheetši ba ile ba thekga seboledi.

Le ge ka nako yeo Ngwanabo rena Russell e be le yena yo a bego a nea dipolelo tša phatlalatša gantši, o ile a bolela gore: “Ga go na motho yo a lego bohlokwa kudu go feta yo mongwe,” ka gobane “mošomo wo ga se wa motho eupša ke wa Modimo.” Dipolelo tša phatlalatša tšeo di bego di bapatšwa ka dikuranteng, tšeo di bego di tsebiša batho ka Seboka sa Phatlalatša, di ile tša nea batho sebaka se sebotse sa gore ba rutwe therešo ya Beibele. Mafelelo e bile afe? Dipolelo tša phatlalatša di ile tša thuša batho go tseba ditaba tše dibotse, gomme diphuthego ya ba tše dintši metseng ya Ireland.—Go tšwa bobolokelong bja rena kua Britania.

^ par. 3 Sekepe sa Titanic se ile sa nwelela ka morago ga mengwaga e mebedi, ka 1912.

^ par. 9 Sekepe sa Lusitania se ile sa thuntšhwa ka pomo ya ka lewatleng gomme sa nwelela kgauswi le lebopo la ka borwa bja Ireland, ka May 1915.