Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bia musinged’ango̱

Bia musinged’ango̱

“Misomba ma [Satan] mi si wutam na biso̱.”​—2 KOR. 2:11.

MYENGE: 150, 32

1. Njika beteledi Yehova a bolino̱ o mōnda ma Ede̱n jombwea musinged’asu e?

ADAM a ta a bia bwambwam ná ńama-myaba i si mato̱po̱ bwambo. Pondapo̱ a so̱ṅtane̱ ná eweked’a mudī nde e bolane̱ ńama-bwaba o kwalisane̱ Eva. (Bbot. 3:1-6) Adam na Eva ba si ta ba bia nja ńe y’eweked’a mudī. Nde to̱ na nika, Adam emedi o po̱so̱ jumbe̱ Tet’ao ńa ndolo ńe o mo̱ń mbusa, a lata na nu mwe̱n a moto o te̱nge̱ne̱ jemea la Loba. (1 Tim. 2:14) Na dibokime̱ne̱ Yehova a botea bola beteledi jombwea nu musingedi nu wo̱ndi Adam na Eva; a bola kakane̱ ná nu musingedi a me̱nde̱ ńamsabe̱. Nde Yehova ome̱le̱ pe̱ ná, o pambo a ponda po̱, y’eweked’a mudī yena e bolane̱ ńama-bwaba o to̱po̱, e me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o te̱nge̱ne̱ ba bena ba to̱ndi Loba.​—Bbot. 3:15.

2, 3. Ońola nje Betiledi be mato̱peano̱ bosadi ońola Satan oboso ná Mesia a mapo̱ e?

2 O dibie̱ lao, Yehova a si boli biso̱ dina la ni ange̱l ni kwe̱m mo̱. * Ombusa 2 500 la mbu a pamono̱ Loba o Ede̱n, nde Yehova a bīse̱no̱ nja ńe ni ange̱l. (Hiob 1:6) Kalati ilalo buka te̱ ya Betiledi ba Bonahebe̱r, nika ná, 1 Myango, Hiob, na Sakaria, nde i makwaleye̱ ońola Satan, nika ná “Musingedi” to̱ Mute̱nge̱ne̱ Loba. Ońola njika njo̱m Betiledi be mato̱peano̱ bosadi ońola musinged’asu oboso ná Mesia a mapo̱ e?

3 Pondapo̱ Yehova a si puli nde o kwalea tobotobo jombwea Satan na beboledi bao o Betiledi ba Bonahebe̱r o jase̱ mo̱. Janda laboso Yehova a tilise̱no̱ be Betiledi di ta nde o jongwane̱ bato o jemba Mesia na bupe̱ pe̱ mo̱. (Lukas 24:44; Gal. 3:24) Ponda Mesia a po̱ino̱, Yehova a bolane̱ mo̱ na bokwedi bao o bīse̱ mambo jita jombwea Satan na ange̱l i lati na mo̱. * Nika e te̱nge̱ne̱, ebanja Yesu na bo̱kisabe̱ ba maneye̱ mwemba na mo̱ nde Yehova a me̱nde̱no̱ bolane̱ o ńo̱so̱ Satan na babupe̱ mo̱.​—Rom. 16:20; Bbī. 17:14; 20:10.

4. Ońola nje di s’angame̱nno̱ no̱ngo̱ mutaka buka moyo jombwea Diabolo e?

4 Ńamuloloma Petro a mato̱pea ońola Satan Diabolo ka “ngila ni madome̱,” ńamuloloma Yohane pe̱ a mabele̱ mo̱ ná “ńama-bwaba” na “ngungu a ngando.” (1 Pet. 5:8; Bbī. 12:9) Nde di s’angame̱n no̱ngo̱ mutaka buka moyo jombwea Diabolo, ebanja ngiń’ao e be̱n myoyo. (Langa Yakobo 4:7.) Yehova na Yesu, na ange̱l a jemea ba masue̱le̱ biso̱. Na jongwane̱ labu je ná di we̱le̱ te̱nge̱ne̱ musinged’asu. Nde nika e si dongame̱n, e mapula pe̱ ná di bie malabe̱ ma min myuedi ma mweńa milalo: Nate̱na njika dime̱ne̱ Satan a be̱nno̱ ngińa e? Ne̱ni a mapulano̱ bolane̱ ni ngińa omo̱ń a bato e? Na njika myoyo pe̱ ngiń’ao e be̱nno̱ e? Niponda jeno̱ o kwalea ońola mi myuedi di me̱nde̱ pe̱ jombwea belēdi jeno̱ ná di busane̱ oten.

NATE̱NA NJIKA DIME̱NE̱ SATAN A BE̱NNO̱ NGIŃA E?

5, 6. Ońola nje manea ma wase ma titino̱ ná ma wana mawengisan ma mweńa mbel’a moto e be̱nno̱ ńo̱ngi e?

5 Dongo dinde̱ne̱ la ange̱l di lati na Satan o pamo ao. Oboso ba Mpupe má dibumbe, Satan a lo̱ndi bō̱ babu o lata na bana ba bato ba bito. Bibe̱l e mabīse̱ ni mbale̱ tongwea n’edinge̱dinge̱ a ngungu a ngando ńe o dute̱ dongo diwo̱ la malalo la ngenget’a mo̱ń na mondo mao. (Bbot. 6:1-4; Yuda 6; Bbī. 12:3, 4) Ponda yi ange̱l i pawe̱no̱ na mbia ma Loba, i we̱le̱ nde babo̱me̱ne̱ owas’a bediedi ba Satan mwaned’abu. Nde, ban bate̱nge̱ne̱ Loba ba titi buka te̱ dimuti la bato ba mpungu. Satan a bokise̱ bebokedi be bowan na Janea la Loba. A te̱se̱ mo̱me̱ne̱ Kiṅe̱, a bola pe̱ midī ma bobe ngińa ná maneye wase.​—Efe. 6:12.

6 Tongwea na bebokedi bao ba mudī nde Satan a be̱nno̱ ngińa omo̱ń a manea me̱se̱ ma nin wase. Ni mbale̱ ńe̱ne̱ne̱ na bwē ponda Satan a lee̱le̱no̱ Yesu “bekombo ba mundi ma wase be̱se̱” a kwalane̱ mo̱ ná: “Na mabola wa nin ngińa ńe̱se̱ n’edub’ao, ebanja e bolabe̱ mba, na mabola pe̱ mo̱ to̱ nja na mapulano̱.” (Lukas 4:5, 6) To̱na ngiń’a Satan, jita la manea ma mabolea bato be owas’abu bwam o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Banedi bō̱ pe̱ be ná ba be̱ne̱ ńo̱ngi o jongwane̱ bato. Nde manea ma wase to̱ mwanedi to̱ mō̱ a titi ná a we̱le̱ wanea mbel’a moto mawengisan ma mweńa e be̱nno̱ ńo̱ngi.​—Mye. 146:3, 4; Bbī. 12:12.

7. Ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ seto̱ buka te̱ manea nde na ebasi e kwedi pe̱ na ńunga e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

7 Satan Diabolo na midī ma bobe ba si mabolane̱ buka te̱ manea, ba mabolane̱ pe̱ ebasi e kwedi, na ńunga ná ba lo̱nde “wase ńe̱se̱.” (Bbī. 12:9) Satan a macamane̱ mpoṅ jombwea Yehova tongwea n’ebasi e kwedi. O mbat’a nika, Diabolo a mabola me̱se̱ na me̱se̱ ná jita la bato di si bia dina la Loba. (Yer. 23:26, 27) Nika e boli ná, bato ba mbale̱ bena ba mo̱nge̱le̱ ná be o bolea Loba, be nde o bolea midī ma bobe. (1 Kor. 10:20; 2 Kor. 11:13-15) Satan a macamane̱ pe̱ mpoṅ tongwea na ńunga. K’eyembilan, yen ebe̱yed’a mambo e mokwe̱le̱ bato ná mo̱ni na sango nde ba mawane̱ bonam. (Min. 18:11) Ba bena ba madube̱ mu mpoṅ ba matombise̱ malonge̱ mabu o bolea “M’bwaṅ” buka Loba. (Mat. 6:24) To̱ndo̱ la sango di mabwa ndolo ba be̱ne̱nno̱ Loba.​—Mat. 13:22; 1 Yohane 2:15, 16.

8, 9. (a) Njika belēdi beba jeno̱ ná jokwa na myango ma Adam na Eva, na ange̱l a pamo e? (b) Njika tombwane̱ di be̱nno̱ o bia nate̱na njika dime̱ne̱ Satan a be̱nno̱ ngińa e?

8 Byembilan ba Adam na Eva, na ange̱l a pamo be mokwe̱le̱ biso̱ belēdi ba mweńa beba. Belēdi baboso be nde ná, midi me nde miba, jangame̱n pe̱ po̱so̱ mō̱. Nga di mabe̱ Yehova jemea to̱so̱ di mate̱me̱ye̱ o mudi ma Satan. (Mat. 7:13) Belēdi be londe̱ beba be nde ná, minam ma ba bena ba malate̱ na Satan me nde ońola son a ponda. Adam na Eva ba kusi epolo o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe, midī ma bobe pe̱ mi kusi o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ ngińa omo̱ń a manea ma wase. (Bbot. 3:22) Nde, o ponda ye̱se̱, musawedi mu buki eladingo̱m a bonam Satan eno̱ ná a bola.​—Hiob 21:7-17; Gal. 6:7, 8.

9 Njika tombwane̱ so̱ di be̱nno̱ o bia nate̱na o njika dime̱ne̱ Satan a be̱nno̱ ngińa e? Bia la dime̱ne̱ la ngiń’ao di mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea manea, na bola pe̱ biso̱ ngińa o ebol’asu ya dikalo. Di maso̱ṅtane̱ ná Yehova a mapula ná di bole manea edube. (1 Pet. 2:17) A mengane̱ pe̱ biso̱ ná di bupe̱ mambenda ma manea etum te̱ ma si mate̱nge̱ne̱no̱ bete̱sedi bao. (Rom. 13:1-4) Nde di maso̱ṅtane̱ ná di s’angame̱n no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik, di si sue̱le̱ dińaṅ to̱ mudied’a politik to̱ buńa. (Yohane 17:15, 16; 18:36) Kana di bino̱ ná Satan a mawe̱ o dimbe̱le̱ bato dina la Loba, biso̱ pe̱ di mabola me̱se̱ na me̱se̱ o jokwe̱le̱ bato mbale̱ jombwea Loba. Je kumba o bambe̱ dina la Loba na bolane̱ pe̱ mo̱, ońolana di bi ná ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱ e petane̱ ńa mo̱ni na sango muse̱ṅ.​—Yes. 43:10; 1 Tim. 6:6-10.

NE̱NI A MAPULANO̱ BOLANE̱ NI NGIŃA OMO̱Ń A BATO E?

10-12. (a) Ne̱ni Satan a bolane̱no̱ edesan o jo̱bo̱ yine̱ ange̱l ka mo̱ e? (b) Njika belēdi ko̱ la yi ange̱l di mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

10 Satan a mabolane̱ misomba o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bato. K’eyembilan, a mabolane̱ edesan o lo̱ndo̱ bato ná ba bole mambo kaponda mpuli mao. A mawasa pe̱ o banda bato ná ba be̱ owas’a byanedi bao.

11 Satan a tongwe̱le̱ o kwese̱ jita la yine̱ ange̱l ka mo̱ tongwea n’edesan. Ye̱ke̱i te̱ a no̱ngi ponda o jombwa babo̱ denge̱ a malo̱ndo̱ babo̱ ná ba te̱me̱ye̱ o mudi mao. Ponda ange̱l iwo̱ i kwedino̱ o jo̱bi, na mo̱ i lata na bito, i ya ńamba bato i ta njo. (Bbot. 6:1-4) Pondapo̱ Satan a si bolane̱ buka te̱ bito o lo̱ndo̱ yi ange̱l ná i wite̱ musonje, a kakane̱ pe̱ babo̱ ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mbel’a moto. Janda lao di ta nde ná eke bepo̱yedi ba ‘mbot’a muto.’ (Bbot. 3:15) Nde Yehova a s’ese̱le̱ ná a tongwe̱le̱, a kwese̱ myano ma Satan na ange̱l ao ya pamo ponda a wanno̱ mpupe.

Satan a makeka o jo̱bo̱ biso̱ na bedesan ka musonje, kumba ni si te̱nge̱n, na ndimsi (Ombwa mongo 12, 13)

12 Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ná di si me̱ngise̱ ngiń’a mulo̱ndo̱n ńa musonje na mukubo. Botea koba na ngindi, ange̱l i lati na Satan i ta nde i bolea oboso ba Yehova. Nde to̱na o be bete̱medi ba bwam, jita lese̱le̱ ná bepuledi ba bobe be pumeye na ńaka pe̱ babo̱ o milema. Mulemlem pe̱ na biso̱, ye ná e be̱ ná je o bolea Yehova mimbu jita o dongo la wase la bebokedi bao. Nde to̱na o ben bete̱medi ba mudī be sangi, bepuledi ba mbindo be ná be pumea biso̱ o milema. (1 Kor. 10:12) Ye so̱ mweńa ná jombweye ponda na ponda te̱ nje ye biso̱ o mulema, ná di dubwe mo̱nge̱le̱ ma musonje, na kumba ni si te̱nge̱n!​—Gal. 5:26; langa Kolose 3:5.

13. Njika edesan epe̱pe̱ Satan a mabolane̱no̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di samba mo̱ e?

13 Edesan epe̱pe̱ e madangwe̱ bwam Satan a mabolane̱no̱ ye nde ndimsi. O min mińa masu a mabola ná bato ba to̱nde midī ma bobe seto̱ buka te̱ tongwea n’ebasi e kwedi nde na longe̱le̱ la ńolo pe̱. Sinima, maloko ma video, na belongisan ba mibia bepe̱pe̱ be malee̱le̱ mulatako na midī ma bobe ka lambo la bwam. Ne̱ni jeno̱ ná di samba di jo̱bi e? Di s’engane̱ bebokedi ba Loba ná be bole biso̱ mina ma pat’a longe̱le̱ la ńolo ye̱se̱ ye bwam na i titi bwam. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n o longa doi lao la mulema ná di be̱ mulatako na bete̱sedi ba Loba. (Bon. 5:14) Nde di me̱nde̱ nde no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam yete̱na di bupe̱ malea ma ńamuloloma Paulo nu kwali ná, di be̱ne̱ne̱ Loba ndolo ni titi ńa “mawo̱ndo̱n.” (Rom. 12:9) Je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Longe̱le̱ la ńolo na mapo̱so̱no̱ di malee̱le̱ ná ne mawo̱ndo̱n e? Bato na mokwe̱le̱no̱ Bibe̱l to̱ ba na mape̱pe̱le̱no̱ be̱n te̱ longe̱le̱ la ńolo na po̱sino̱, ba me̱nde̱ nde je̱ne̱ ná na mawe̱le̱ o ebolo nje na mokwe̱le̱no̱ e?’ Byala basu na beboledi basu be te̱ mulatako, e me̱nde̱ be̱ ndutu ná di ko̱ o lambi la Satan.​—1 Yohane 3:18.

Satan a makeka o banda biso̱ tongwea na mwekan ma manea, mabandan ma mako̱m m’esukulu, na mitakisan ma mbia (Ombwa dongo 14)

14. Ne̱ni Satan a makekano̱ o banda biso̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di lembe̱ e?

14 Satan a si mabolane̱ buka te̱ edesan, a mabolane̱ pe̱ mabandan o bola ná di to̱be Yehova. K’eyembilan, e ná a yua manea ná meke ebol’asu ya dikalo. To̱so̱ e ná a tute̱le̱ mako̱m m’ebolo to̱ m’esukulu o yo̱ye̱ biso̱ ońolana di mapula o die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. (1 Pet. 4:4) E pe̱ ná a tute̱le̱ belongi basu ba mbia be mapuleye̱ biso̱ bwam, o bo̱bise̱ biso̱ ná di s’ukea pe̱ o ndongame̱n. (Mat. 10:36) Ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ e? Laboso, di si be̱ mańaka o kusa yin ńai a mitakisan, ebanja Satan a manane̱ biso̱ bwemba. (Bbī. 2:10; 12:17) Dipe̱pe̱ le nde ná, di s’angame̱n dimbea to̱ti la mweńa le ombusa min mitakisan, le nde ná: Satan a kwali ná di mabolea nde Yehova ke̱ mambo ma bo̱bi, nde di to̱bo̱ mo̱ ke̱ mitakisan mi po̱i. (Hiob 1:9-11; 2:4, 5) Di sukan, jangame̱n o se̱me̱ye̱ na Yehova nu mabole̱ biso̱ ngudi o lembe̱. O si dimbea ná a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa.​—Bon. 13:5.

NJIKA MYOYO PE̱ NGIŃ’AO E BE̱NNO̱ E?

15. Satan e ná a ńakisane̱ wa o bola nje o si mapulano̱ e? Bola beteledi.

15 Satan a titi ná a ńakisane̱ bato ba benama o bola nje ba si mapulano̱ bola. (Yak. 1:14) Si bia nde di yo̱ki tute̱le̱ jita la bato o bola mambo me mulatako na mwano ma Satan. Nde ombusa babo̱ jokwa mbale̱, mō̱ te̱ a mapo̱so̱ nja a maboleano̱. (Bebolo 3:17; 17:30) Yete̱na di no̱ngi bedomsedi ba bola jemea la Loba, Satan a titi ná a bola to̱ lambo o ńamse̱ mulatako masu na Loba.​—Hiob 2:3; 27:5.

16, 17. (a) Njika mambo mape̱pe̱ Satan na midī ma bobe ba titino̱ ná ba bola e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ o kane̱ na doi la mo̱ń e?

16 Mambo mape̱pe̱ me mena Satan na midī ma bobe ba titino̱ ná ba bola, ebanja ngiń’abu e be̱n myoyo. K’eyembilan, Betiledi be si makwala to̱ wuma ná be ná ba langa mo̱nge̱le̱ to̱ milema ma bato. Yehova na Yesu buka te̱ nde ba be̱n ni ngińa. (1 Sam. 16:7; Marko 2:8) Jangame̱n so̱ bwa bo̱ngo̱ o to̱po̱ to̱ kane̱ na doi la mo̱ń e, ná e si ya be̱ Diabolo na midī ma bobe ba bia jo̱nge̱le̱ lasu e? Tomtom! Ońola nje e? Di no̱nge yen eyembilan, di si mabwa bo̱ngo̱ o bola mambo ma bwam o bolea lasu la Yehova buka te̱ ońolana Diabolo a me̱ne̱ biso̱. Mulemlem pe̱ nde di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ o kane̱ na doi la mo̱ń buka te̱ ońolana Diabolo e ná a senga muka masu, a bia jo̱nge̱le̱ lasu. Bibe̱l e be̱n byembilan jita ba baboledi ba Loba ba kane̱ na doi la mo̱ń, lambo to̱ diwo̱ di si malee̱ ná ba bo bo̱ngo̱ ná Diabolo a me̱nde̱ senga muka mabu. (1 Ki. 8:22, 23; Yohane 11:41, 42; Bebolo 4:23, 24) Di boli te̱ me̱se̱ na me̱se̱ ná byala basu na beboledi basu ba be̱ mulatako na jemea la Loba, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ jese̱le̱ Diabolo ná e̱nse̱ biso̱ sese ni maje̱ po̱ko̱po̱ko̱.​—Langa Myenge 34:7.

17 Jangame̱n bia musinged’asu, nde di s’angame̱n bwa mo̱ bo̱ngo̱. To̱ná jeno̱ bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱, je ná di buka Satan na jongwane̱ la Yehova. (1 Yohane 2:14) Di te̱nge̱ne̱ te̱ mo̱, a mańa biso̱ mīla. (Yak. 4:7; 1 Pet. 5:9) Beso̱mbe̱ nde be bato baboso Satan a mawasano̱ o ko̱ye̱. Nje beno̱ ná be bola tobotobo o te̱nge̱ne̱ Diabolo e? Jokwa di bupe̱ di mala bola biso̱ jalabe̱ la mi myuedi.

^ par. 2 Bibe̱l e mabola biso̱ mina ma ange̱l iwo̱. (Bak. 13:18; Dan. 8:16; Lukas 1:19; Bbī. 12:7) Kana Yehova a bolino̱ ngengeti te̱ dina (Mye. 147:4), ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ná ange̱l ao ye̱se̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ ni ange̱l ni timbi Satan, i be̱ne̱ mina.

^ par. 3 Dina la Satan di maso̱be̱ nde 18 la ngedi buka te̱ o Betiledi ba Bonahebe̱r, nde buka ná 30 ma ngedi o Betiledi ba Grikia.