1. Kaj je Jehova v Edenu razkril o našem sovražniku?

ADAM je nedvomno vedel, da kače ne morejo govoriti. Zato je morda domneval, da je z Evo po kači govorilo duhovno bitje. (1. Mojz. 3:1–6) Adam in Eva o tem bitju nista vedela pravzaprav nič. Kljub temu se je Adam zavestno odločil, da bo obrnil hrbet svojemu ljubečemu nebeškemu Očetu in se pridružil temu tujcu pri uporu proti Božji volji. (1. Tim. 2:14) Jehova je takoj pričel odkrivati dejstva o tem sovražniku, ki je kvarno vplival na Adama in Evo, in obljubil, da bo to hudobno bitje navsezadnje uničeno. Vendar je Jehova tudi opozoril, da bo duhovno bitje, ki je govorilo po kači, nekaj časa imelo oblast, da nasprotuje tistim, ki ljubijo Boga. (1. Mojz. 3:15)

2., 3. Kaj je bil morda razlog, da je bilo pred prihodom Mesija zelo malo povedano o Satanu?

² Jehova nam v svoji modrosti ni nikoli razkril osebnega imena nebeškega sina, ki se mu je uprl. * Prav tako se je šele  kakih 2500 let po začetnem uporu odločil, da bo razkril opisno ime tega sovražnika. (Job 1:6) Pravzaprav se beseda Satan, ki pomeni »upornik«, omenja samo v treh knjigah Hebrejskih spisov, in sicer v 1. kroniški knjigi, Jobovi knjigi in Zahariju. Zakaj je bilo o našem sovražniku tako malo povedano pred prihodom Mesija?

³ Jehova očitno ni želel Satanu posvetiti nepotrebne pozornosti, tako da bi v Hebrejskih spisih veliko pisalo o Satanu in tem, kar dela. Ta del Svetega pisma je navdihnil predvsem zato, da odkrije identiteto Mesija in k njemu vodi Božje ljudstvo. (Luk. 24:44; Gal. 3:24) Ko je bil ta namen dosežen in je Mesija prišel, je Jehova po njem in njegovih učencih razkril veliko tega, kar vemo o Satanu in angelih, ki so se mu pridružili. * To je povsem ustrezno, saj je Jehova določil ravno Jezusa in njegove maziljene sovladarje, da bodo strli Satana in tiste, ki ga podpirajo. (Rim. 16:20; Raz. 17:14; 20:10)

4. Zakaj ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni zaradi Hudiča?

⁴ Apostol Peter je opisal Satana Hudiča kot »rjovečega leva«, Janez pa ga je imenoval »prakača« in »zmaj«. (1. Pet. 5:8; Raz. 12:9) Toda ni treba, da smo pretirano zaskrbljeni zaradi Hudiča, saj je njegova moč omejena. (Beri Jakob 4:7.) Ščitijo nas Jehova, Jezus in zvesti angeli. Z njihovo pomočjo se lahko upremo našemu sovražniku. Kljub temu moramo poznati odgovore na tri pomembna vprašanja: »Kako obsežen je Satanov vpliv? Kako skuša Satan vplivati na posameznike? In katere omejitve ima njegova moč?« Preglejmo odgovore na ta vprašanja in razmislimo, kaj se ob tem lahko naučimo.

5., 6. Zakaj človeške vlade niso sposobne povzročiti sprememb, ki jih človeštvo najbolj potrebuje?

⁵ Satanu se je pri uporu pridružilo precejšnje število angelov. Pred potopom jih je Satan vsaj nekaj izmed njih zvabil, da so imeli nemoralne spolne odnose s človeškimi hčerami. Sveto pismo razkrije to resnico, ko simbolično opiše zmaja, ki s seboj potegne tretjino zvezd. (1. Mojz. 6:1–4; Juda 6; Raz. 12:3, 4) Ko so ti angeli zapustili Božjo družino, so se podredili Satanovi oblasti. Vendar ti uporniki niso le množica, ki povzroča težave. Satan je naredil ponaredek Božjega kraljestva in se postavil za kralja. V nevidnem področju je demone organiziral v vlade, jim podelil oblast in jih postavil za svetovne vladarje. (Efež. 6:12)

⁶ Satan po svoji duhovni organizaciji izvaja oblast nad vsemi človeškimi vladami. To dejstvo je postalo očitno, ko je Jezusu pokazal »vsa kraljestva naseljene zemlje« in mu rekel: »Dal ti bom oblast nad vsemi temi, skupaj z njihovo slavo, kajti meni je bila izročena in jo dam, komur hočem.« (Luk. 4:5, 6) Kljub Satanovemu hudobnemu vplivu pa številne vlade naredijo tudi nekaj dobrega za svoje državljane. In posamezni vladarji morda imajo plemenite namene. Toda nobena človeška vlada ali posamezni vladar ni sposoben povzročiti sprememb, ki jih človeštvo najbolj potrebuje. (Ps. 146:3, 4; Raz. 12:12)

7. Kako Satan deluje tudi po krivi religiji in trgovskem sistemu, in ne samo po vladah? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Satan in demoni zapeljujejo »vso naseljeno zemljo«, vendar tega ne počnejo le po vladah, ampak tudi po krivi religiji in trgovskem sistemu. (Raz. 12:9) Satan po krivi religiji širi laži o Jehovu. Poleg tega je videti, da je Hudič odločen  doseči, da kar največ ljudi pozabi Božje ime. (Jer. 23:26, 27) Zato so iskreni posamezniki, ki mislijo, da častijo Boga, zavedeni, in pravzaprav častijo demone. (1. Kor. 10:20; 2. Kor. 11:13–15) Satan širi laži tudi po trgovskem sistemu. Na primer, ta sistem ljudi pogosto uči, da je najboljša pot do sreče to, da se posameznik žene za denar in si pridobi čim več imetja. (Preg. 18:11) Tisti, ki nasedejo tej laži, vse svoje življenje zapravijo za sužnjevanje »Bogastvu« namesto Bogu. (Mat. 6:24) Navsezadnje lahko njihova ljubezen do gmotnih reči zaduši vsakršno ljubezen, ki jo imajo do Boga. (Mat. 13:22; 1. Jan. 2:15, 16)

8., 9. a) Kateri dejstvi se lahko naučimo iz primerov Adama, Eve in upornih angelov? b) Kako nam koristi to, da vemo, kako obsežen je Satanov vpliv?

⁸ Iz primerov Adama, Eve in upornih angelov se naučimo vsaj dve pomembni dejstvi. Prvič, obstajata samo dve strani in odločiti se moramo za eno – ali bomo ostali zvestovdani Jehovu ali pa se bomo postavili na Satanovo stran. (Mat. 7:13) Drugič, tisti, ki se pridružijo Satanu, imajo le malo koristi. Adam in Eva sta denimo dobila priložnost, da si postavita lastna merila za to, kaj je dobro in kaj slabo, demoni pa so prejeli nekoliko vpliva nad človeškimi vladami. (1. Mojz. 3:22) Vendar plačana cena vedno presega kakršne koli navidezne koristi, ki jih morda ponuja Satan. (Job 21:7–17; Gal. 6:7, 8)

⁹ Kako nam koristi to, da vemo, kako obsežen je Satanov vpliv? Pomaga nam, da ohranjamo uravnovešen pogled na posvetne oblasti, in nam daje zagon pri oznanjevanju. Razumemo, da Jehova želi, da spoštujemo vlade. (1. Pet. 2:17) Jehova pričakuje, da smo poslušni zakonom človeških vlad, vse dokler ti zakoni niso v nasprotju z njegovimi merili. (Rim. 13:1–4) Toda zavedamo se, da moramo ostati nevtralni. Nikoli ne podpiramo nobene politične stranke ali človeškega voditelja. (Jan. 17:15, 16; 18:36) Ker se zavedamo, kaj skuša Satan storiti Jehovovemu imenu in slovesu, si še bolj želimo druge učiti resnico o Bogu. Ponosno nosimo in uporabljamo Božje ime, saj vemo, da ljubezen do Jehova prinaša veliko več zadovoljstva kakor ljubezen do denarja oziroma gmotnih reči. (Iza. 43:10; 1. Tim. 6:6–10)

10.–12. a) S katero vabo je morda Satan skušal premamiti nekatere angele? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar so naredili uporni angeli?

¹⁰ Satan skuša vplivati na posameznike z učinkovitimi metodami. Da bi pričeli  delati to, kar on želi, jim včasih nastavlja vabe, spet drugič pa jih, zato da bi se mu podredili, skuša ustrahovati.

¹¹ Razmisli, kako učinkovit je bil Satan, ko je z vabo ujel v past precejšnje število svojih bratov, angelov. Preden jih je zvabil na svojo stran, jih je verjetno dolgo časa proučeval. Vsaj nekateri izmed teh angelov so prijeli za vabo in imeli nemoralne spolne odnose z ženskami. Iz teh zvez so se rodili hibridni potomci, ki so nato zagospodovali človeštvu. (1. Mojz. 6:1–4) Satan morda nezvestovdanih angelov ni skušal premamiti le s priložnostjo za nemoralne spolne odnose, ampak tudi z obljubo, da bodo dobili oblast nad človeštvom. Mogoče je nameraval preprečiti prihod obljubljenega ženinega »semena«. (1. Mojz. 3:15) Kakor koli že, Jehova je prekrižal vse takšne načrte, s tem da je poslal potop, in tako so se v tistem času prizadevanja Satana in upornih angelov izjalovila.

¹² Kaj se lahko naučimo iz tega dogodka? Nikoli ne podcenjujmo vabljive moči nemorale ali nevarnosti pretiranega ponosa. Angeli, ki so se pridružili Satanu, so dolge veke služili pred samim Bogom. Kljub temu so tudi v takšnem dobrem okolju številni dovolili, da so v njih slabe želje pognale korenine in rasle. Podobno tudi mi morda že desetletja služimo v zemeljskem delu Božje organizacije. Kljub temu lahko tudi v tem duhovno čistem okolju nečiste želje poženejo korenine. (1. Kor. 10:12) Kako zelo pomembno je, da stalno preiskujemo svoje srce, zavračamo nemoralne misli in zatiramo pretiran ponos! (Gal. 5:26; beri Kološanom 3:5.)

13. Katera je še ena učinkovita Satanova vaba in kako lahko preprečimo, da bi se nanjo ujeli?

¹³ Še ena učinkovita Satanova vaba je zanimanje za okultizem. Danes Satan zanimanja za demone ne širi samo po krivi religiji, ampak tudi po zabavni industriji. Filmi, elektronske igre in druge oblike razvedrila prikazujejo spiritizem kot nekaj vznemirljivega. Kako lahko preprečimo, da bi se ujeli v to past? Ne bi smeli pričakovati, da bo Božja organizacija priskrbela seznam primernega in neprimernega razvedrila. Vsak mora šolati svojo vest, da bo ta v skladu z Božjimi merili. (Heb. 5:14) Toda naše odločitve bodo modre, če bomo udejanjali navdihnjeni nasvet apostola Pavla, namreč, naj bo naša ljubezen do Boga »nehinavska«. (Rim. 12:9) Lahko se vprašamo: »Ali bom zaradi svoje izbire razvedrila videti hinavski? Ali bi moji svetopisemski učenci ali posamezniki, ki jih ponovno  obiskujem, sklenili, da živim po tem, kar učim, če bi videli, kakšno razvedrilo si izbiram?« Bolj ko se naše besede in dejanja ujemajo, manj verjetno je, da se bomo ujeli v Satanove zanke. (1. Jan. 3:18)

14. Kako nas morda Satan skuša ustrahovati in kako smo lahko takšnemu ustrahovanju kos?

¹⁴ Satan nas poleg tega, da nam nastavlja vabe, skuša tudi ustrahovati, zato da bi poteptali svojo zvestovdanost Jehovu. Na primer, spretno lahko vodi vlade, da prepovejo oznanjevanje. Lahko tudi navede naše sodelavce ali sošolce, da se nam posmehujejo, ker želimo živeti po Božjih moralnih merilih. (1. Pet. 4:4) Prav tako morda vpliva na dobronamerne družinske člane, da bi nas odvrnili od obiskovanja shodov. (Mat. 10:36) Kako smo lahko kos Satanovemu ustrahovanju? Kot prvo, takšne neposredne napade moramo pričakovati, saj je Satan v vojni z nami. (Raz. 2:10; 12:17) Kot drugo, moramo se zavedati, kaj se skriva za takšnim ravnanjem. Satan namreč trdi, da služimo Jehovu samo takrat, kadar imamo od tega koristi, in da bomo pod pritiskom obrnili Bogu hrbet. (Job 1:9–11; 2:4, 5) Kot tretje, zanašati se moramo na Jehova, da nam bo dal moč za spoprijemanje s težavami. Zapomnimo si, Jehova nas ne bo nikoli zapustil. (Heb. 13:5)

15. Ali nas Satan lahko prisili, da bi delali proti svoji volji? Pojasni.

¹⁵ Satan ljudi ne more prisiliti, da bi delali proti svoji volji. (Jak. 1:14) Mnogi iz nevednosti delajo to, kar želi Satan. Toda zatem ko posameznik spozna resnico, se mora odločiti, komu bo služil. (Apd. 3:17; 17:30) Če smo odločeni izpolnjevati Božjo voljo, ne more Satan z ničimer zlomiti naše značajnosti. (Job 2:3; 27:5)

16., 17. a) Katere druge omejitve imajo Satan in demoni? b) Zakaj naj se ne bi bali moliti k Jehovu na glas?

¹⁶ Satan in demoni imajo še druge omejitve. Sveto pismo na primer nikjer ne nakazuje, da bi lahko posamezniku brali misli ali mu videli v srce. Samo za Jehova in Jezusa je rečeno, da imata to sposobnost. (1. Sam. 16:7; Mar. 2:8) Kaj pa, če govorimo ali molimo na glas? Ali naj bi se bali, da bodo Hudič in demoni slišali naše molitve in izrečeno uporabili nam v škodo? Ne. Zakaj ne? Naj ponazorimo: pri služenju Jehovu se ne bojimo delati dobro, zgolj ker bi nas Hudič lahko videl. Podobno nas ne bi smelo biti strah moliti na glas, zgolj ker bi nas Hudič lahko slišal. Pravzaprav so v Svetem pismu zapisani številni zgledi Božjih služabnikov, ki so molili na glas, in nič ne kaže, da jih je bilo strah, da bi jih Hudič slišal. (1. kra. 8:22, 23; Jan. 11:41, 42; Apd. 4:23, 24) Če se po svojih najboljših močeh trudimo, da govorimo in ravnamo v skladu z Božjo voljo, smo lahko prepričani, da Jehova ne bo dovolil Hudiču, da bi nam kakor koli trajno škodoval. (Beri Psalm 34:7.)

¹⁷ Svojega sovražnika moramo poznati, toda ni nam treba trepetati pred njim. Z Jehovovo pomočjo lahko celo nepopolni ljudje premagamo Satana. (1. Jan. 2:14) Če se Satanu upremo, bo zbežal od nas. (Jak. 4:7; 1. Pet. 5:9) Zdi se, da so Satanova tarča še posebej mladi. Kaj določnega lahko mladi naredijo, da bi ostali neomajni kljub Hudičevim napadom? Naslednji članek bo odgovoril na to vprašanje.