1, 2. ¿Achkë ntel chë tzij nqayaʼ runaqʼ qawäch chrij Jehová?

RMA yoj kʼo ‹chpan ri rukʼisbʼäl taq qʼij›, ri kʼayewal xa más najin nkʼiyïr. Ye kʼa kʼo wä chë nbʼanatäj jontir riʼ, chrij riʼ kʼa riʼ xtchup ruwäch ri itzelal chqä xtkʼojeʼ uxlanen chwäch le Ruwachʼulew (2 Timoteo 3:1). Rma riʼ ütz nqakʼutuj qa chqawäch: «¿Achoq chrij qayaʼon runaqʼ qawäch?, ntel chë tzij, ¿achoq rkʼë nqakanuj qatoʼik?». Rkʼë jubʼaʼ chanin xtqaʼij: «Rkʼë Jehová». Y ya riʼ wä ri más ütz nqaʼän.

² ¿Achkë ntel chë tzij nqayaʼ runaqʼ qawäch chrij Jehová? Chqä ¿achkë rubʼanik nqatamaj chë kan chrij ryä qayaʼon qawäch taq yeqïl kʼayewal? Ojer qa, jun achï ri xtzʼibʼan jun chkë ri salmos xuʼij chë taq yeqïl kʼayewal, kan kʼo ruqʼij ri nqayaʼ qawäch chrij Jehová rchë nqakʼutuj rutoʼik * (taskʼij ruwäch Salmo 123:1, 2 chpan ri nota). Ri xuʼij xujnamaj rkʼë ri nuʼän jun samajel. Xuʼij chë jun samajel kan nutzuʼ ruqʼaʼ ri rajaw, reʼ ma xuʼ ta kʼa ntel chë tzij chë nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chë nyaʼöx  ruway chqä nchajïx. Reʼ ntel chqä chë tzij chë ronojel mul nkʼojeʼ pä rkʼë chqä nutzuʼ ri nuʼän ri rajaw, ke riʼ nutzʼët achkë nrajoʼ chë nbʼan rchë nusmajij. Ke riʼ chqä röj, janina nkʼatzin chë ronojel qʼij nqatjoj qiʼ chrij Ruchʼaʼäl Jehová, ke riʼ nqatamaj achkë ruraybʼal chqä ri nrajoʼ chë nqaʼän. We xtqasmajij ri nqa chwäch, ryä xkojrutoʼ pä (Efesios 5:17).

3. ¿Achkë nbʼanö chë kʼo mul nqamestaj achkë ri kʼo más ruqʼij?

³ Tapeʼ qataman chë ronojel qʼij kʼo chë nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová, kʼo mul nqamestaj achkë ri kʼo más ruqʼij. Ya riʼ wä xbʼanatäj rkʼë ya Marta, jun utziläj rachiʼil Jesús. Ryä xa chrij rusamaj xbʼä wä ran (Lucas 10:40-42). We ya Marta xbʼanatäj riʼ rkʼë, tapeʼ kʼo wä Jesús rkʼë, ¿ma xtbʼanatäj ta komä riʼ qkʼë röj chqä? Rma riʼ ütz nqachʼöbʼ achoq chrij bʼenäq wä qawäch röj. Chpan re tzijonem reʼ xtqatzʼët chë kʼo mul xa yë ri kibʼanobʼal ri nikʼaj chik nyaʼö kʼayewal chqawäch. Chqä xtqatzʼët achkë xtqaʼän chë ronojel mul xtqakanuj qatoʼik rkʼë Jehová taq xkeqïl kʼayewal.

4. ¿Achkë rma ma kan ta ütz nqakʼaxaj chë Moisés ma xok ta chwäch ri ulew ri xyaʼöx chkë ri israelitas?

⁴ Moisés xkanuj rutoʼik rkʼë Jehová. Rma riʼ le Biblia nuʼij chë ryä achiʼel ta kan xutzʼët Dios, tapeʼ Dios ma tzʼetël ta (taskʼij ruwäch Hebreos 11:24-27). Chqä nuʼij chë majun ta chik jun profeta xilitäj pa Israel achiʼel Moisés, rma ryä achiʼel ta kan xkitzʼët kiʼ rkʼë Jehová (Deuteronomio 34:10). Ye kʼa, tapeʼ kan ütz wä kikʼwan kiʼ rkʼë Jehová, ma xyaʼöx ta qʼij che rä chë xok chwäch ri ulew ri xyaʼöx chkë ri israelitas (Números 20:12). ¿Achkë rma?

5-7. a) ¿Achkë xbʼanatäj taq ri israelitas xa kʼa riʼ bʼaʼ keʼel pä pa Egipto? b) ¿Achkë xuʼän Moisés?

⁵ Kʼa riʼ wä tqʼax kaʼiʼ ikʼ taq ri israelitas keʼel pä pa Egipto y taq majanä wä keʼapon pa juyuʼ Sinaí, xpë jun nimaläj kʼayewal chkiwäch. Ri israelitas janina xechʼojin chqä xpë kiyowal che rä Moisés rma majun ta yaʼ xkïl. Kan itzel xbʼanatäj ri qʼij riʼ, rma riʼ Moisés rkʼë ronojel ran xuʼij che rä Jehová: «¿Achkë xtinbʼän rkʼë re tinamït reʼ? Jubʼaʼ ma nkikʼäq abʼäj chwij» (Éxodo 17:4). Jehová xuʼij che rä chë kʼo wä chë nukajij rkʼë ruchʼameʼy ri abʼäj ri kʼo pa Horeb, ke riʼ xttel pä kʼïy yaʼ chwäch. Ri tzijonem chqä nuʼij: «Moisés xuʼän ri xbʼix che rä, y xuʼän riʼ chkiwäch ri ukʼwäy taq bʼey pa Israel». Ri israelitas xkitäj ri yaʼ ri xkajoʼ, ke riʼ xsolotäj ri kʼayewal (Éxodo 17:5, 6).

⁶ Le Biblia nuʼij chë Moisés, chkë ri kaʼiʼ peraj ulew riʼ, xuʼij Masah chqä Meribá. Masah ntel chë tzij «Tojtobʼenïk o Prueba», y Meribá ntel chë tzij «Chʼojinïk». ¿Achkë rma kan ütz chë ya riʼ kibʼiʼ xuyaʼ? Rma ri israelitas xechʼojin chqä xkiʼij: «¿Kantzij komä kʼo Jehová qkʼë o manä?» (Éxodo 17:7).

⁷ ¿Achkë xuʼij Jehová chrij ri xbʼanatäj pa Meribá? Ryä xuʼij chë ri israelitas ma xa xuʼ ta chwäch Moisés xkipabʼaʼ wä kiʼ, chqä xkipabʼaʼ kiʼ chwäch ryä chqä chwäch ri rupixaʼ * (taskʼij ruwäch Salmo 95:8, 9 chpan ri nota). Nqʼalajin kʼa chë ri israelitas kan itzel ri xkiʼän. Ye kʼa Moisés xuʼän ri más ütz: xukʼutuj rutoʼik  che rä Jehová chqä xuʼän ri kan achiʼel xbʼix che rä.

8. ¿Achkë xbʼanatäj taq ri israelitas ya yeʼok apü chwäch ri ulew ri tzujun wä chkë?

⁸ Jun 40 junaʼ chrij riʼ, taq ri israelitas ya yeʼok apü chwäch ri ulew ri tzujun wä chkë, xbʼanatäj chik jumul ri achiʼel bʼaʼ xbʼanatäj taq kʼa riʼ wä keʼel pä pa Egipto. Xeʼapon wä chwäch jun ulew ri Meribá chqä xbʼix che rä. Re ulew reʼ kʼo wä chnaqaj Qadés, ri kʼo wä chuxkïn ri ulew ri xtzuj chkë ri israelitas * (tatzʼetaʼ ri nota). Taq ye kʼo wä chriʼ, ri israelitas xechʼojin chik jumul rma majun ta yaʼ xkïl (Números 20:1-5). Ye kʼa ri qʼij riʼ, Moisés ma xuʼän ta achiʼel wä xuʼän ri naʼäy mul.

9. ¿Achkë xuʼij Jehová che rä Moisés ri kʼo chë nuʼän, y achkë xuʼän ryä? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

⁹ ¿Achkë xuʼän Moisés chwäch re jun chik kʼayewal reʼ? Xukʼutuj rutoʼik che rä Jehová y xbʼix pä che rä achkë kʼo chë nuʼän. Komä, ma xbʼix ta che rä chë tukajij ruwäch ri abʼäj, xa xbʼix che rä chë tuchapaʼ ruchʼameʼy, kerumoloʼ jontir winäq akuchï kʼo wä ri abʼäj chqä tchʼö rkʼë (Números 20:6-8). Ye kʼa Moisés ma xchʼö ta rkʼë ri abʼäj, ryä xa xpë ryowal y rkʼë kuw ruchʼaʼäl xuʼij chkë ri winäq: «¡Tiyaʼ ixkïn rïx ri ipabʼan iwiʼ chwäch Jehová! ¿Chwäch re jun abʼäj reʼ xtqesaj wä ri yaʼ?». Chrij riʼ, xukajij ruwäch ri abʼäj, y ma xa xuʼ ta jun mul, kan kaʼiʼ mul xuʼän (Números 20:10, 11).

10. ¿Achkë xuʼän Jehová rma ri xuʼän Moisés?

¹⁰ Jehová janina xpë ryowal che rä Moisés (Deuteronomio 1:37; 3:26). ¿Achkë rma? Rkʼë jubʼaʼ jun chkë rma, ya riʼ chë Moisés ma xuʼän ta achiʼel xbʼix che rä.

11. Taq Moisés xukajij ruwäch ri abʼäj, ¿achkë rma ri israelitas rkʼë jubʼaʼ xkichʼöbʼ chë ma ru-milagro Jehová ta?

¹¹ Tqatzʼetaʼ chik jun rma ri rkʼë jubʼaʼ ya riʼ xbʼanö chë Jehová xpë ryowal che rä Moisés. Ri abʼäj kʼo chriʼ chpan ri naʼäy Meribá, jun kuw abʼäj ri ma yakowin napaxij. Tapeʼ kuw nakajij, ma nayoʼej ta wä chë ntel pä yaʼ chwäch. Ye kʼa chpan ri rukaʼn Meribá ma ye kuw ta ri abʼäj ye kʼo. Chkipan ri abʼäj riʼ, kʼo mul, ri winäq kan nkesaj wä kiyaʼ. Rma riʼ, taq Moisés xa xukajij ruwäch ri abʼäj pa rukʼexel xchʼö rkʼë, rkʼë jubʼaʼ ri israelitas xkichʼöbʼ chë ma ru-milagro Jehová ta, rma ri abʼäj riʼ kan yekʼojeʼ wä yaʼ chkipan * (tatzʼetaʼ ri nota).

12. ¿Achkë chik jun rma ri rkʼë jubʼaʼ Jehová xpë ryowal che rä Moisés chqä Aarón?

¹² Kʼo chik jun rma ri rkʼë jubʼaʼ Jehová xpë ryowal che rä Moisés chqä Aarón. Tqatzʼetaʼ ri xuʼij Moisés chkë ri israelitas: «¿Chwäch re jun abʼäj reʼ xtqesaj wä ri yaʼ?». Taq Moisés xuʼij chë «xtqesaj», rkʼë jubʼaʼ najin nuʼij chë ryä chqä Aarón ri xkebʼanö riʼ. Nqʼalajin kʼa chë choj xkiqasaj ruqʼij Jehová ri qäs xbʼanö ri milagro. Rma riʼ nbʼix chë rkʼë jubʼaʼ ya riʼ xbʼanö chë xpë ryowal chkë. Reʼ nqʼalajin chqä chpan Salmo 106:32 chqä 33 ri nuʼij: «Xkitïk ryowal [Jehová] chriʼ rkʼë ri yaʼ Meribá, chqä rma ri xkiʼän, xukʼän pä kʼayewal pa ruwiʼ Moisés. Kimak ryeʼ Moisés xpë ryowal y ma xunaʼ ta xeruʼij tzij ri ma pa rubʼeyal ta» (Números  27:14; * tatzʼetaʼ ri nota). Ri xuʼän Moisés xukʼüt chë ma xuyaʼ ta ruqʼij Jehová. Rma riʼ Jehová xuʼij chkë Moisés chqä Aarón: «Rïx ma xiʼän ta achiʼel ri xinbʼij chiwä» (Números 20:24). Kantzij na wä, ri xkiʼän jun nimaläj mak.

13. ¿Achkë rma nqaʼij chë Jehová kan pa rubʼeyal xuqʼät tzij pa ruwiʼ Moisés?

¹³ Jehová jun nimaläj samaj xuyaʼ pa kiqʼaʼ Moisés chqä Aarón, rma yë wä ryeʼ ri yeʼukʼwayon bʼey chwäch ri rutinamit (Lucas 12:48). Rma riʼ kan ütz chë ma xuyaʼ ta qij chkë rchë xeʼok chwäch ri ulew ri tzujun wä chkë ri israelitas, rma ma xkiʼän ta achiʼel wä ri xuʼij chkë. We Jehová ma xuyaʼ ta qʼij chkë jun sol israelitas rchë xeʼok chwäch ri ulew Canaán rma ma xkinmaj ta tzij, kʼo chqä chë ke riʼ nuʼän kikʼë Moisés chqä Aarón (Números 14:26-30, 34).

14, 15. ¿Achkë xbʼanö chë Moisés xmakun?

¹⁴ ¿Achkë xbʼanö chë Moisés xmakun? Tqatzʼetaʼ chik jumul ri Salmo 106:32 chqä 33, nuʼij: «Xkitïk ryowal [Jehová] chriʼ rkʼë ri yaʼ Meribá, chqä rma ri xkiʼän, xukʼän pä kʼayewal pa ruwiʼ Moisés. Kimak ryeʼ Moisés xpë ryowal y ma xunaʼ ta xeruʼij tzij ri ma pa rubʼeyal ta». Tapeʼ ri israelitas yë Jehová ri xkitïk ryowal, reʼ xuʼän chë Moisés chqä xmeqʼeʼ rkʼë. Ri ma xkowin ta xuqʼät ryowal, xuʼän chë ma xuchʼöbʼ achkë kʼayewal nukʼän pä pa ruwiʼ ri xeruʼij.

¹⁵ Moisés xuyaʼ qʼij chë xa kimak ri nikʼaj chik xbʼanö chë ma xuʼän ta ri xuʼij Jehová. Ri naʼäy mul, taq ri israelitas xechʼojin rma majun ta yaʼ, Moisés kan xnmaj tzij (Éxodo 7:6). Ye kʼa, ri rukaʼn mul, rkʼë jubʼaʼ xa más xchʼobʼon chrij ri xunaʼ ke chwäch ri xuyaʼ ruqʼij Jehová. Y xuʼän riʼ rkʼë jubʼaʼ rma janina kosnäq chqä rma pa junaʼ rukʼwan bʼey chkiwäch ri israelitas ri ma nkinmaj ta tzij.

16. ¿Achkë rma nkʼatzin nqatamaj ri xbʼanatäj rkʼë Moisés?

¹⁶ We xbʼanatäj riʼ rkʼë Moisés, jun profeta ri pa junaʼ runman pä rutzij Dios, röj chqä rkʼë jubʼaʼ xtbʼanatäj riʼ qkʼë. Achiʼel wä Moisés, röj chqä ya yojapon chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew ri rutzujun Dios chqë (2 Pedro 3:13). Majun ta jun chqë röj ma ta xtrajoʼ xtrïl ri kʼaslemal riʼ. Rma riʼ, tqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová y tqabʼanaʼ ri ruraybʼal (1 Juan 2:17). ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch ri xuʼän Moisés?

17. ¿Achkë xtqaʼän rchë ma xkojruchʼäk ta ri oyowal?

¹⁷ Ma tqayaʼ qʼij chë chanin npë qayowal. Kʼo mul kʼo chë nqapabʼaʼ qiʼ chkiwäch kʼayewal tapeʼ kʼïy chik mul yeqaqʼaxan pä. Rma riʼ le Biblia nuʼij: ‹Ma kojkos ta chë nqaʼän utzil. Rma [...] xtapon kʼa ri qʼij taq xtqakʼül rajäl rukʼexel› (Gálatas 6:9; 2 Tesalonicenses 3:13). Taq kʼo jun kʼayewal chqawäch o chaq taqïl nqatzür qiʼ rkʼë jun qachʼalal pa congregación, reʼ nuʼän chë npë qayowal. Ye kʼa ¿xkojkowin xtqaqʼïl qiʼ chqä xtqachʼöbʼ na ri xtqaʼij? (Proverbios 10:19; 17:27; Mateo 5:22). We ye kʼo winäq yetikä qayowal, kʼo chë nqatamaj nqaqʼïl qiʼ y nqayaʼ qa jontir pa ruqʼaʼ Jehová (taskʼij ruwäch Romanos 12:17-21). Xkojkowin xtqaʼän riʼ we xtqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová chqä xtqayoʼej chë yë ryä xtsolö ri kʼayewal. We ma ke riʼ ta xtqaʼän y xa xtqakanuj rubʼanik rchë xtqatzolij  rukʼexel ri xbʼan chqë, xa najin nqaqasaj ruqʼij Jehová.

18. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän taq Jehová yeruyaʼ kʼakʼakʼ taq naʼoj?

¹⁸ Tqabʼanaʼ ri kan achiʼel nuʼij Jehová. Ri rutinamit Jehová kʼo mul yeruyaʼ pä kʼakʼakʼ taq naʼoj. Taq nbʼanatäj riʼ, tqabʼanaʼ ri nuʼij pä y ma tqaʼän ta chik ri kan rukʼulun wä chqë nqaʼän (Hebreos 13:17). Ye kʼa kʼo chë nqachajij qiʼ rchë ma kan ta nqʼax ruwiʼ ri nqaʼän, rchë ke riʼ jaʼäl xtqʼax chqawäch ri tzʼibʼatäl qa chpan ri Ruchʼaʼäl Dios (1 Corintios 4:6). We xtqaʼän riʼ xtqakʼüt chë chrij Jehová qayaʼon qawäch.

19. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë ma ntzelatäj ta qachbʼilanïk rkʼë Jehová?

¹⁹ Ma tqayaʼ qʼij chë ntzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová xa rma kimak nikʼaj chik. We ronojel mul nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová, ma xtqayaʼ ta qij chë ri nikʼaj chik winäq xkebʼanö chë xtpë qayowal o xtqaʼän jun bʼanobʼäl ri xa xttzelaj qachbʼilanïk rkʼë ryä. Reʼ kʼo chë ma nqamestaj ta, y más ri yaʼon nimaʼq taq samaj pa kiqʼaʼ chpan rutinamit Jehová, achiʼel wä Moisés. Kantzij na wä chë jontir kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqanmaj rutzij Jehová rchë yojkolotäj. Ye kʼa kʼo chë nqanataj chë Jehová kan pa rubʼeyal nuqʼät tzij pa qawiʼ (Filipenses 2:12). Rma riʼ, we más nimaʼq taq samaj yaʼon pa qaqʼaʼ, más xtchʼojin chqij (Lucas 12:48). Ye kʼa, we kantzij nqajoʼ Dios, majun achkë xtbʼanö chë xkojmakun, chqä majun achkë xkojjachö rkʼë ryä (Salmo 119:165; Romanos 8:37-39).

20. ¿Achkë kʼo chë nqayaʼ chwäch qan chë nqaʼän ronojel mul?

²⁰ Chpan re rukʼisbʼäl taq qʼij reʼ, tqayaʼ qawäch chrij ri Dios, ri nqʼatö tzij chlaʼ chkaj. Ke riʼ nqatamaj achkë ri ruraybʼal. Ma tqayaʼ qʼij chë xa rma kibʼanobʼal ri nikʼaj chik ntzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Ri xbʼanatäj rkʼë Moisés nuyaʼ qa jun naʼoj chqawäch. Pa rukʼexel npë qayowal rumä kibʼanobʼal nikʼaj chik, xa tqayaʼ chwäch qan chë ronojel mul nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová, «kʼa taq xtuʼij chqë chë ütz ri najin nqaʼän» (Salmo 123:1, 2).