Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Omo̱ń a nja o soke̱no̱ miso̱ mo̱ngo̱ e?

Omo̱ń a nja o soke̱no̱ miso̱ mo̱ngo̱ e?

“Na masoke̱ wa miso̱ mam, a wa nu jai o mo̱ń.”​—MYE. 123:1.

MYENGE: 143, 124

1, 2. Soke̱ la miso̱ masu na Yehova nje nika e mapulano̱ kwala e?

JE NDE o “pond’a bobe” ńena ńe ‘ndutu o lembe̱,’ longe̱ di me̱nde̱ pe̱ nde bata be̱ bobe obiana was’a peńa e mapo̱, na wana pe̱ musango ma mbale̱ o wase. (2 Tim. 3:1) Ońola nika, jangame̱n so̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Na nja na mombwano̱ o kusa jongwane̱ na bediedi e?’ O dibokime̱ne̱ je ná jalabe̱ ná “Na Yehova,” di jalabe̱ pe̱ nde le bwam buka me̱se̱.

2 Jombwa na Yehova, nje nika e mapulano̱ kwala e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná di soke̱ nde miso̱ masu na mo̱ ke̱ je owas’a mitakisan ma ngińa e? Bebwea ba mimbu mi tombi, mulo̱ngedi embi ná ye mweńa ná jombwe nde na Yehova o kusane̱ mo̱ jongwane̱ o pond’a ndutu. (Langa Myenge 123:1-4.) A kobisane̱ soke̱ lasu la miso̱ omo̱ń a Yehova na mbadi mūtu a mombwano̱ sango. Nje mulo̱ngedi a tano̱ a pula kwala e? Ye mbale̱ ná, mūtu a si mombwa na sango buka te̱ ná a kusane̱ mo̱ da na betatedi, nde mūtu angame̱n pe̱ jombwa mo̱ ponda na ponda te̱ ná a so̱ṅtane̱ nje a mengane̱no̱ mo̱, nde a bole pe̱ nikame̱ne̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱, jangame̱n wase̱le̱ Eyal’a Loba buńa te̱, ná di so̱ṅtane̱ nje Yehova a mengane̱no̱ mō̱ ńasu te̱, na bupe̱ pe̱ bediedi bao. Na nika nde jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o pond’a ndutu.​—Efe. 5:17.

3. Nje ye ná e bola ná di sumwe miso̱ masu omo̱ń a Yehova e?

3 To̱ná di bino̱ mweńa ma benga jombwa na Yehova, ponda iwo̱ je ná di sumwa miso̱ masu omo̱ń a Yehova. Nika nde e po̱yedi Marta, diko̱m la batabata la Yesu. A ta a “walame̱ne̱ mo̱me̱ne̱ na bolea la jita.” (Lukas 10:40-42) Yete̱na nika ńe ná e po̱ye̱ moto ńe jemea ke̱ Yesu e mo̱ oboso, di s’angame̱n be̱ mańaka ná mulemlem ma lambo mwe pe̱ ná mu po̱ye̱ biso̱. Nje so̱ ye ná e bola ná di sumwe miso̱ masu omo̱ń a Yehova e? O din jokwa, di mala kwalea ne̱ni beboledi ba bane̱ beno̱ ná be die̱le̱ biso̱ o bola nika. Di me̱nde̱ pe̱ jokwa ne̱ni tika soke̱ miso̱ masu omo̱ń a Yehova.

MOT’A JEMEA A BO̱LO̱NE̱ EDUBE

4. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mańaka ná Mose a bo̱lo̱ne̱ edub’a jingea o Mundi ma Dikaki e?

4 Mose a ta nde ombwa na Yehova o kusane̱ mo̱ bediedi. Ebanja “a ta a te̱me̱ ka moto nu me̱ne̱ nu nu si me̱ne̱ne̱.” (Langa Bonahebe̱r 11:24-27.) Myango ma Bibe̱l mi malangwea biso̱ ná “botea ni ponda muto̱ped’a mudī a si busi pe̱ o Israel, ńena Yehova a tano̱ a bia boso na boso ka Mose.” (Ndim. 34:10) Nde to̱ná Mose a tano̱ a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, a bo̱lo̱ne̱ te̱ nde edub’a jingea o Mundi ma Dikaki. (Mis. 20:12) Nje e so̱njise̱ Mose e?

5-7. Njika bwambo bo po̱i ponda to̱ ininga ombusa Bonaisrael busa o Egipto e, nje pe̱ Mose a bolino̱ jombwea nika e?

5 Nika e si po̱i to̱ myo̱di miba ombusa Bonaisrael busa o Egipto, ke̱ ba si po̱i to̱ o Mudongo ma Sinai, nde bwambo bonde̱ne̱ bo po̱ino̱. Tumba di botedi o to̱kisane̱ ná di si be̱n madiba ma ńo̱. Na mo̱ di botea to̱po̱ne̱ Mose mińuńungu, kańena Mose eyane̱no̱ Yehova ná: “Na mabolea nde ban bato ne̱ni e? Ba le̱le̱m nde o jangwa mba madale.” (Bbu. 17:4) Yehova a sengi mbemb’a Mose, na mo̱ a bola mo̱ bediedi ná, aleye itumbu ao, a dipe mo̱ o dale o Horeb, ná madiba ma buse oten. Bibe̱l mo̱ ná: “Na Mose a bola nika oboso ba batudu ba Israel.” Bonaisrael ba kusi madiba njoasoa o ńo̱, na bo bwambo pe̱ bo bo̱.​—Bbu. 17:5, 6.

6 Bibe̱l e malangwea biso̱ ná Mose “a bele̱ wa wuma ná Masa na Meriba, ońolana oten nde bana ba Israel ba tanganno̱ mo̱, ba kekise̱no̱ pe̱ Yehova, bā ná: ‘Nga Yehova e oteten asu, nga a titi e?’” (Bbu. 17:7) Ma mina ma ta ma te̱nge̱ne̱ ebanja ma mapula nde kwala “Kekise̱” na “Tanga mutango.”

7 Ne̱ni Yehova a sengino̱ jombwea nje e tombi o Meriba e? A langi nde bebolo ba Bonaisrael ka pamo te̱nge̱ne̱ mo̱ Loba na doi lao la byanedi, nde seto̱ te̱nge̱ne̱ Mose. (Langa Myenge 95:8, 9.) Nje Bonaisrael ba bolino̱ e ta bobe. Ni ngedi, Mose a boli bwam ná ombo nde na Yehova ná a kusane̱ mo̱ bediedi, a bupe̱ pe̱ mo̱.

8. Nje e tombi o su la 40 ma mbu Bonaisrael ba tombise̱no̱ o eyaṅ e?

8 Nde nje e tombi ponda mulemlem ma bwambo mu po̱ino̱ lambo ka 40 ma mbu ombusa ponda, ke̱ ba niya jasumwe̱ o eyaṅ e? Bonaisrael ba ta pe̱te̱ ba po̱ o wuma ipe̱pe̱ i belabe̱ pe̱te̱ ná Meriba. Nde nika e ta nde o wuma ipe̱pe̱ yena i ta be̱be̱ na Kade̱s, be̱be̱ na moyo ma Mundi ma Dikaki. * Bonaisrael ba botea pe̱te̱ to̱po̱ mińuńungu ońola pas’a madiba. (Mis. 20:1-5) Nde nin ngedi, mambo ma si tombedi Mose ńai a bwam.

9. Njika bediedi Mose a kusino̱ e, nde nje a bolino̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

9 Nje Mose a bolino̱ jombwea nin pamo e? Ombo pe̱te̱ nde na Yehova o kusa bediedi. Nde nin ngedi, Yehova a si kwalane̱ mo̱ ná a dipe dale. A kwalane̱ nde Mose ná a no̱nge itumbu ao, a ko̱te̱le̱ tumba oboso ba dale, nde a kwalisane̱ dale. (Mis. 20:6-8) Nde Mose a si kwalisane̱ di dale. O diwengisan, a soe̱le̱ nde tumba di ta di ko̱to̱me̱ malinga mao o ńolo, a kima ná: “Bińo̱ senga, a bato ba pamo, di busise̱ye̱ bińo̱ madiba o din dale e?” Na mo̱ a dipa di dale, seto̱ ngedi po̱, nde iba.​—Mis. 20:10, 11.

10. Nje Mose a bolino̱ yena e lingise̱ Yehova e?

10 Nde Yehova a ta ońa na malinga, a lingane̱ Mose bwambi. (Ndim. 1:37; 3:26) Ońola nje Yehova a linganno̱ mo̱ e? Njo̱m ye ná i be̱ jita. Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala, yen ebe Yehova a lingan nde Mose ońolana a si bupe̱ bediedi ba peńa a kusanno̱ mo̱.

11. Ońola nje ye̱ne̱nno̱ nde biana betańsedi be si wu na Loba ponda Mose a dipino̱ dale e?

11 Njo̱m nipe̱pe̱ ńe nde ná e be̱ nin. Madale mena ma maso̱be̱ o wum’a Meriba ya boso me nde madale membame̱, ma mabelabe̱ ná granit. To̱ moto a bolane̱ nde njika ngińa o bwa granit, madiba ma titi ná ma busa oten. Nde madale ma Meriba ni londe̱ iba me diwengisan, jita labu le nde madale ma belabe̱ ná Kalke̱r. Kana ma wekabe̱no̱ na mapo̱ndi, madiba ma yo̱ki so̱lo̱ o ma mapo̱ndi, ma ko̱to̱me̱ owas’a madale. Be bepolo be yo̱ki so̱ bolane̱ ka tongo a madiba. Mo̱ ponda Mose a dipino̱ dale ngedi iba Bonaisrael bo̱nge̱le̱ nde ná madiba ma busi nde na mo̱me̱ne̱, nde seto̱ ońolana Yehova a po̱ngi betańsedi e? Ponda Mose a dipino̱ dale o mulopo ma kwalisane̱ mo̱, ye̱ne̱ne̱ nde biana be betańsedi be si wu na Loba, ná madiba ma busi nde na mo̱me̱ne̱ e? * Di si bi ná te̱ite̱i.

NE̱NI MOSE A PAMONO̱ LOBA

12. Ońola njika njo̱m nipe̱pe̱ pondapo̱ Yehova a linganno̱ Mose na Aron e?

12 Njo̱m nipe̱pe̱ ńe ná e be̱ ońola nje Yehova a linganno̱ Mose na Aron. Maka te̱ nje Mose a kwalisanno̱ tumba: “Di busise̱ye̱ bińo̱ madiba o din dale e?” Pondapo̱ o kwala lao ná “di,” Mose a ta nde a pula kwala bā na Aron. Ben byala be si lee̱le̱ edube ońola Yehova, ka mō̱ ńena nu boli be betańsedi. Ben byala ba Myenge 106:32, 33 be ná be bamse̱ nika: “Ba lingise̱ pe̱ Yehova o madiba ma Meriba, kańena Mose a ta a taka ońol’abu. Ebanja ba ta ba sine̱le̱ mo̱ mulema, na Mose a so̱bo̱ ngus’a byala na bepopo bao. * (Mis. 27:14) E be̱ ońola to̱ njika njo̱m nde, nje Mose a bolino̱ e sumwane̱ Yehova edube yangame̱n mo̱. Na Yehova a kwalane̱ Mose na Aron ná: “Lo pamo doi lam.” (Mis. 20:24) Nik’e ta nde bobe bonde̱ne̱!

13. Ońola nje beko̱kisedi Yehova a ko̱kise̱no̱ Mose be tano̱ be te̱nge̱ne̱ e?

13 Ka bō̱ bena ba ta ba die̱le̱ tumba la Loba, Yehova a ta engane̱ Mose na Aron jita. (Lukas 12:48) Yehova a ta a máse̱le̱ bangane̱ tumba la mususu la Bonaisrael ná lingeye o mundi ma Kanaan ońola pamo abu. (Mis. 14:26-30, 34) E ta so̱ e te̱nge̱ne̱ ná Yehova a ko̱kise̱ Mose mulemlem ońola pamo ao. Mulemlem ka bane̱ bato ba pamo, e si bolabe̱ mo̱ ná ingeye o Mundi ma Dikaki.

NJE E WAN BWAMBO

14, 15. Nje e boli ná Mose a pamwe Loba e?

14 Nje e boli ná Mose a lee̱le̱ pamo e? Maka pe̱te̱ nje kalat’a Myenge 106:32, 33 e malangweano̱ biso̱, mo̱ ná: “Ba lingise̱ pe̱ Yehova o madiba ma Meriba, kańena Mose a ta a taka ońol’abu. Ebanja ba ta ba sine̱le̱ mo̱ mulema, na Mose a so̱bo̱ ngus’a byala na bepopo bao.” Mose a lingi, toná Bonaisrael ba kumono̱ nde Yehova. Si be̱ne̱ lao la jalea la ńolo di boli ná a to̱pe esibe̱ me̱ne̱ betune̱ ba byala bao.

15 Mose ese̱le̱ ná bebolo ba bane̱ be bole mo̱ ná a sumwe miso̱ mao omo̱ń a Yehova. Mose a boli nje e ta e te̱nge̱ne̱ ponda bwambo baboso bo po̱ino̱. (Bbu. 7:6) Ye ná e be̱ ná, ombusa mimbu jita Mose a we̱lisane̱no̱ Bonaisrael ba pamo, a ta a máwo̱lo̱, ba ta pe̱ nde ba nilingise̱ mo̱. Mo̱ Mose a ta nde a másoke̱ miso̱ mao o beboledi ba Bonaisrael bena be ta be lingise̱ mo̱, o mulopo ma soke̱ mo̱ o edub’a Yehova e?

16. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea nje Mose a bolino̱ e?

16 Yete̱na muto̱ped’a mudī ńajemea kana Mose a sumo miso̱ mao omo̱ń a Yehova, a so̱njo̱, a ko̱, mulemlem ma lambo pe̱ mwe ná mu po̱ye̱ biso̱. Kana Mose, biso̱ pe̱ jā nde o mùna ma mundi ma dikaki, mwe nde was’a peńa Yehova a kakane̱no̱ biso̱. (2 Pet. 3:13) To̱ mō̱ ńasu a si me̱nde̱ pula suba nink’edube ende̱ne̱. Ná jingeye o ni was’a peńa, jangame̱n benga soke̱ miso̱ masu omo̱ń a Yehova, na bola pe̱ jemea lao ponda ye̱se̱. (1 Yohane 2:17) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o mawuse̱ ma Mose e?

O S’ESE̱LE̱ NÁ BEBOLEDI BA BANE̱ BE BOLE NÁ O SUMWE MISO̱ MO̱NGO̱ OMO̱Ń A YEHOVA

17. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si linga e?

17 Bola ná o buke malinga. To̱ e be̱ nde ná je o we̱lisane̱ mulemlem ma mitakisan etum a ponda, “di si wo̱lo̱ o bola bwam; ebanja di me̱nde̱ jumbwa o ponda ni te̱nge̱n, ke̱ di si wo̱li.” (Gal. 6:9; 2 Tes. 3:13) Niponda jeno̱ o we̱lisane̱ bete̱medi bō̱ be malingisane̱ to̱ munasango asu nu malingise̱ biso̱ ponda te̱, mo̱ di mawe̱ o jalea bepopo basu na be̱ne̱ pe̱ jalea la ńolo e? (Min. 10:19; 17:27; Mat. 5:22) Jangame̱n jokwa ‘tindea malinga epolo,’ ke̱ bane̱ ba kumo biso̱. Nde malinga ma nja so̱ e? Malinga ma Yehova. (Langa Roma 12:17-21.) Di me̱nde̱ nde lee̱le̱ Yehova edube yete̱na di bengi jombwa na mo̱, di tindea malinga mao epolo, di be̱ pe̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ ná mo̱me̱ne̱ a kune o ponda ni do̱lisane̱ mo̱. Di si me̱nde̱ lee̱le̱ edube ońola Yehova yete̱na di boli diwengisan to̱ wasa kuna biso̱me̱ne̱.

18. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea bupe̱ la bediedi e?

18 Bupe̱ bediedi ba peńa ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱. Mo̱ di mabupe̱ bediedi ba peńa Yehova a bolino̱ biso̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ e? Yete̱na nika nde di mabolano̱, ke̱ di si me̱nde̱ benga bola mambo ka nje te̱ di tano̱ di bola mo̱ kwaṅ. O diwengisan, di me̱nde̱ be̱ makwasi o pomane̱ bupe̱ to̱ njika bediedi ba peńa bena Yehova a mabolano̱ tongwea na bebokedi bao. (Bon. 13:17) O mulemlem ma ponda pe̱, di me̱nde̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di “si kata ma ma tilabe̱.” (1 Kor. 4:6) Di boli te̱ nika, ke̱ di me̱nde̱ benga soke̱ miso̱ masu omo̱ń a Yehova.

Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o malinga ma Mose ońola mawuse̱ ma bane̱ e? (Ombwa dongo 19)

19. Ne̱ni jeno̱ ná di tata mulatako masu na Yehova to̱ e be̱ nde ná je o lembe̱ mawuse̱ ma bane̱ e?

19 O s’ese̱le̱ ná mawuse̱ ma bane̱ ma ńamse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Di bengi te̱ soke̱ miso̱ masu ma mudī omo̱ń a Yehova, di si me̱nde̱ ńamse̱ mulatako masu na mo̱, to̱ jese̱le̱ ná beboledi ba bane̱ be lingise̱ biso̱. Nika ńe mweńa tobotobo yete̱na, kana Mose, di be̱n m’bē̱ mō̱ te̱nge̱ o bebokedi ba Yehova. Ye mbale̱ ná mō̱ ńasu te̱ angame̱n ‘[benga] bolea jongise̱ lao na bo̱ngo̱ na soasoane̱,’ nde di si dimbea pe̱ to̱ ná bete̱sedi ba Yehova bena na mo̱ nde a makaise̱no̱ biso̱, be si matukwa. (Fil. 2:12) O diwengisan, Yehova a mengane̱ ba ba be̱n m’bē̱ munde̱ne̱ ná ba be̱ byembilan ba bwam. (Lukas 12:48) Nde di to̱ndi te̱ Yehova na mbale̱, to̱ lambo di titi ná di so̱njise̱ biso̱ to̱ jaba biso̱ na ndol’ao.​—Mye. 119:165; Rom. 8:37-39.

20. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

20 Je nde o pond’a bobe ńa mitakisan. Ońola nika, di benge soke̱ miso̱ masu ponda ye̱se̱ omo̱ń a Yehova “nu jai o mo̱ń,” ná je̱ne̱, nika ná di so̱ṅtane̱ jemea lao. Di s’ese̱le̱ to̱ buńa ná mawuse̱ ma bane̱ ma ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Eyembilan a nje e po̱yedi Mose ye nde biso̱ belēdi bende̱ne̱ jangame̱nno̱ kombe̱ o milema masu. O mulopo ma jońa na malinga ońola mawuse̱ ma bane̱, di no̱nge bedomsedi ná ‘miso̱ masu ma mombwa nde Yehova, Loba lasu, natē̱ a bwea biso̱ ndedi.’​—Mye. 123:1, 2.

^ par. 8 Yen epolo e ta diwengisan na ya Meriba ni ta be̱be̱ na Refidim. O diwengisan n’epol’a boso, yen epolo e londe̱ beba e ta nde be̱be̱ na Kade̱s, seto̱ Masa. Nde be bepolo bebane̱ be timbi belabe̱ ná Meriba ońola mutango mu tombi oten.​—Ombwa duta o dongo 7, dipapa 38 la Guide d’étude de la Parole de Dieu (sgd).

^ par. 11 Ńadibie̱ mō̱ John A. Beck a to̱pi jombwea min myango ná: “Bupisane̱ ede̱mo ewo̱ ya Bajū, bapamo ba sai Mose na ben byala ná: ‘Mose a bi ná man madale ma wekabe̱ na mapo̱ndi! Yete̱na a mapula o lee̱le̱ biso̱ ngińa a be̱nno̱ o po̱ngo̱ betańsedi, a busise̱ye̱ biso̱ madiba o din dale dipe̱pe̱.’ ” Nde nika ńe nde myango.

^ par. 12 Ombwa “Myuedi ma balangedi” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 má Maye̱se̱ 1987.