Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Oho kongo ngoo ekwafo kuJehova?

Oho kongo ngoo ekwafo kuJehova?

“Omesho ange ohandi a yelulile kwoove, ou omukalimutumba meulu.” — EPS. 123:1.

OMAIMBILO: 143, 124

1, 2. Oshike sha kwatelwa mo mokukonga ekwafo kuJehova?

OTU li ‘momafimbo madjuu okukaliwa muo,’ nonghalamwenyo otai ka ninga idjuu shi dulife nale ofimbo twa teelela ounyuni mupe nosho yo ombili yashili kombada yedu. (2 Tim. 3:1) Oshiwa okulipula kutya, ‘Mbela ohandi kongo ekwafo newiliko kulyelye? Otashi dulika tu tye “okuJehova,” naasho oshinima shiwa.

2 Oshike sha kwatelwa mo mokukonga ekwafo kuJehova? Nongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya ohatu kongo ekwafo kuye eshi twa taalela omashongo manene monghalamwenyo? Omafelemido a ya, omupsalme okwa li a dimina kutya otwa pumbwa okuyelula omesho etu kuJehova ngeenge hatu kongo ekwafo pomafimbo madjuu. (Lesha Epsalme 123:1-4.) Okwa yelekanifa okutala kwetu kuJehova naako kwomupiya ta tale komwene waye. Mbela omupsalme okwa li a hala okutya shike? Omupiya iha tale ashike komwene waye e mu pe oikulya neameno, ndele omupiya okwa pumbwa okukala ta tale komwene waye opo a dule okushiiva kutya okwa hala shike noku shi wanifa po. Sha faafana, otwa pumbwa okukonakona Eendjovo daKalunga efiku keshe opo tu shiive ehalo laYe pauhandimwe notu shikule ewiliko laye. Kungaho, opo ashike hatu ka kala tu na elineekelo kutya Jehova ote ke tu kwafela pomafimbo madjuu. — Ef. 5:17.

3. Oshike tashi dulu oku tu imba tuha kale hatu kongo ekwafo kuJehova?

3 Nonande otu shii kutya osha fimana okutwikila okukonga ekwafo kuJehova, otashi dulika omafimbo amwe tu piyaanekwe. Osho osho naanaa sha li sha ningilwa kaume kaJesus kopofingo, Marta. Okwa li ta “viyauka unene noilonga yeyakulo.” (Luk. 10:40-42) Ngeenge osho osha li sha ningilwa omunhu oo omudiinini eshi a li naJesus, kashi na oku tu kumwifa ngeenge oshinima sha tya ngaho oshe tu ningilwa. Oshike tashi dulu oku tu imba tuha kale hatu kongo ekwafo kuJehova? Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana nghee eenghatu davamwe tadi dulu oku tu piyaaneka. Ohatu ke lihonga yo nghee tu na okukala hatu yandje elitulemo kuJehova.

OMULUMENHU OMUDIININI A KANIFA OUFEMBANGHENDA

4. Omolwashike shi kumwifa eshi Moses a kanifa oufembanghenda wokuya mEdu lEudaneko?

4 Kape na omalimbililo, Moses okwa li ha kongo ekwafo nosho yo ewiliko kuJehova. Okwa li e “likolelela, osheshi a kala a fa e wete ou ehe wetike.” (Lesha Ovaheberi 11:24-27.) Ombiibeli oya ti kutya “inamu holokela nande omuxunganeki umwe ngaashi Moses, ou a endafana nOmwene koshipala noshipala.” (Deut. 34:10) Ndele nande Moses okwa li e na ekwatafano la kola naJehova, okwa li a kanifa oufembanghenda wokuya mEdu lEudaneko. (Num. 20:12) Mbela oshike sha li sha pundukifa Moses?

5-7. Oupyakadi ulipi wa li wa holoka po diva ashike eshi Ovaisrael va fiya po Egipti, na Moses okwa li a ungaunga ngahelipi nonghalo oyo?

5 Meni ashike leemwedi mbali eshi Ovaisrael va fiya po Egipti, opa li pa holoka oupyakadi wa kwata moiti ofimbo nokuli inava fika kOmhunda yaSinai. Ovanhu ova li va hovela okungongota kombinga yomeva. Ova li va hovela okungongotela Moses, nonghalo eshi ya naipala Moses okwa kuwa kuJehova ta ti: “Oshiwana eshi ohandi shi ningile shike? Hinga tava dipaa nge nomamanya.” (Ex. 17:4) Jehova okwa li a nyamukula Moses moku mu pa omalombwelo a yela nawa. Okwa li e na okukufa onhaili yaye nokudenga emanya li li muHoreb opo omeva a dje mo. Ombiibeli oya ti: “Ndele osho Moses a ninga momesho ovakulunhu vOvaisraeli.” Ovaisrael ova li va nwa omeva, noupyakadi owa li wa kandulwa po. — Ex. 17:5, 6.

6 Ehokololo ola twikila oku tu lombwela kutya Moses okwa luka onhele oyo “Massa naMeriba omolweemhata dOvaisraeli nomolwaashi va shinda Omwene mokutya: ‘Omwene oku li tuu pufye ile ke po?’” (Ex. 17:7) Omadina oo okwa li taa wapalele molwaashi otaa ti “Okushinda” nosho yo “Eemhata.”

7 Jehova okwa li e uditile ngahelipi osho sha ningwa puMeriba? Okwa li a tala ko Ovaisrael va tukulila ounashibofa okupangela kwaye, ndele haMoses ashike. (Lesha Epsalme 95:8, 9.) Ovaisrael ova li va ninga epuko. Moshiningwanima osho, Moses okwa li e linyenga nawa eshi a konga ekwafo kuJehova nokushikula ewiliko laye.

8. Oupyakadi ulipi wa li wa holoka po pexulilo lolweendo lomido 40 mombuwa?

8 Oshike sha li sha ningwa po eshi pa li pa holoka oshiningwanima sha faafana konima yomido 40, pexulilo lolweendo lavo mombuwa? Ovaisrael ove ke lihanga vali ve li poshitukulwa osho lwanima sha ka lukwa Meriba. Ashike osho osha li oshitukulwa shi lili, osho sha li popepi naKades, shi li langhele peengaba dEdu lEudaneko. * Ovaisrael natango ova li va hovela okungongota kombinga yomeva. (Num. 20:1-5) Ashike pomhito oyo, Moses okwa li a ninga epuko.

9. Moses okwa li a pewa omalombwelo elipi, nokwa li a ninga po shike? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

9 Moses okwa li e linyenga ngahelipi kounashibofa oo? Natango okwa li a konga ewiliko kuJehova. Ashike oshikando eshi Jehova ine mu lombwela a denge emanya. Moses okwa li a lombwelwa a kufe onhaili yaye, ta ongele ovanhu komesho yemanya, nokupopye nemanya. (Num. 20:6-8) Ashike ka li a popya nemanya. Ponhele yaasho, okwa li a ulika ehandu laye mokulombwela ovo va li va ongala a ti: “Udeni hano ovanandubo nye! Otu noku mu kungulukifila omeva memanya eli?” Opo nee okwa denga emanya luvali ndele halumwe ashike. — Num. 20:10, 11.

10. Jehova okwa li e linyenga ngahelipi keenghatu daMoses?

10 Jehova okwa li a handukila Moses. (Deut. 1:37; 3:26) Omolwashike Jehova a li e linyenga monghedi ya tya ngaho? Otashi dulika pe na omatomheno onhumba. Ngaashi sha tumbulwa metetekelo, Jehova otashi dulika a li a handuka molwaashi Moses okwa li a dopa okushikula omalombwelo aye mape oo a li e mu pa.

11. Eshi Moses a li a denga emanya olo la dja omeva, ongahelipi tashi dulika a li a diladilifa Ovaisrael kutya Jehova ina longa oshikumwifilonga?

11 Otashi dulika pe na vali etomheno limwe. Oshitukulwa shotete shaMeriba osha li shi na omamanya makukutu. Nonande omunhu oku denge omamanya a tya ngaho a diinina, kwa li to teelele mu dje omeva. Ashike eemhunda odo da dingilila oshitukulwa oshitivali shaMeriba oda yooloka ko; dihapu odi na omamanya mapumapu. Oitukulwa oyo hai kala i na omamanya mapu oya li hai kala i na omeva koshi yedu. Eshi Moses a denga emanya olo lipu lwoikando ivali ponhele yokupopya nalo, mbela oshi na oupu a li a etifa po omalipulo kutya omeva okwa dja mo ashike paushitwe ndele haJehova a longa oshikumwifilonga? * Katu na oushili.

NGHEE MOSES A LI A TUKULA OUNASHIBOFA

12. Onetomheno vali lilipi tashi dulika Jehova a li a handukila Moses naAron?

12 Ope na vali etomheno limwe olo tali yelifa kutya omolwashike Jehova a li a handukila Moses naAron. Didilika osho Moses a li a lombwela ovanhu a ti: ‘Natu mu ku kungulukifile omeva memanya eli?’ Eshi Moses a li a longifa oshitya “natu,” okwa li e shi yukifa kuye mwene nokuAron. Eendjovo daye oda ulika kutya ka li a fimaneka Jehova oo e li Odjo yashili yoshikumwifilonga osho. Oushili oo otau kolekwa kEpsalme 106:32, 33, olo tali ti: “Opo va tikukifa Kalunga pomeva omuMeriba, ndele Moses a monifwa oixuna molwaavo. Osheshi vo, eshi va li va hanyena Omhepo yaKalunga, oshe mu livondifa okupopya nomilungu daye.” * (Num. 27:14) Kakele kaasho, eenghatu daMoses kada li da fimanekifa Jehova. Eshi Jehova a li ta popi naMoses nosho yo naAron, okwa ti: “Nye mwa li mwa anya elombwelo lange.” (Num. 20:24) Kali fi tuu enyono la kwata moiti!

13. Omolwashike sha li mondjila noshi li pandjele eshi Jehova a tokola Moses?

13 Molwaashi Moses naAron ova li ovakwateli komesho voshiwana shaJehova, ova li ve na oku ke lihokolola kuye. (Luk. 12:48) Nale, Jehova okwa li a anya oshiwana shaIsrael ashishe shiha ye medu laKanaan omolwounashibofa washo. (Num. 14:26-30, 34) Onghee osha li mondjila noshi li pandjele eshi Jehova a ninga etokolo la faafana li na sha naMoses omolwounashibofa waye. Ngaashi ashike ovanashibofa vamwe, naye ka li a efiwa a ye mEdu lEudaneko.

OSHO SHA LI SHA ETIFA OUPYAKADI

14, 15. Oshike sha li sha ningifa Moses a tukule ounashibofa?

14 Oshike sha li sha ningifa Moses a tukule ounashibofa? Didilika natango kutya Epsalme 106:32, 33 ola ti: “Opo va tikukifa Kalunga pomeva omuMeriba, ndele Moses a monifwa oixuna molwaavo. Osheshi vo, eshi va li va hanyena Omhepo yaKalunga, oshe mu livondifa okupopya nomilungu daye.” Nonande Ovaisrael ova li va handukifa Jehova, Moses oye a li a handuka ko. Okuhenelipangelo kwaye okwa li kwe mu ningifa a popye ina diladila kombinga yoilanduliko.

15 Moses okwa li a efa eenghatu davamwe di mu imbe aha kale ta yandje elitulemo kuJehova. Okwa li a ungaunga noshiningwanima shotete nawa. (Ex. 7:6) Otashi dulika a li a loloka nokwa nyemata eshi a kala ta ungaunga oule womido nOvaisrael ovanashibofa. Mbela Moses okwa li ashike ta diladila she likolelela komaliudo aye ponhele yokudiladila nghee ta dulu okufimanekifa Jehova?

16. Omolwashike tu na okulipula kombinga yeenghatu daMoses?

16 Ngeenge omuprofeti omudiinini ngaashi Moses okwa li a piyaanekwa nokupunduka, nafye otashi dulu yo oku tu ningilwa noupu. Ngaashi Moses, nafye otu li pokuya medu lopafaneko, ounyuni mupe oo Jehova e tu udanekela. (2 Pet. 3:13) Kape na nande oumwe womufye a hala okukanifa oufembanghenda oo we likalekelwa. Opo tu hange elalakano letu, otwa pumbwa okukala hatu kongo ekwafo kuJehova, nokulonga alushe ehalo laye. (1 Joh. 2:17) Oshike hatu lihongo kepuko laMoses?

INO EFA U PIYAANEKWE KEENGHATU DAVAMWE

17. Oshike tashi ke tu kwafela tuha kanife elipangelo ngeenge twa shindwa?

17 Ino kanifa elipangelo loye ngeenge wa shindwa. Nonande otu lihange hatu ungaunga noupyakadi wa faafana lwoikando, natu twikileni ‘okulonga ouwa inatu lolokeni, osheshi efimbo ngeenge la fiki, ohatu ka teya yo, ngeenge itatu loloka.’ (Gal. 6:9; 2 Tes. 3:13) Ngeenge opwa holoka eenghalo tadi nyemateke ile okuhaudafana pokati ketu navamwe, mbela ohatu pangele ngoo elaka letu nosho yo ehandu letu? (Omayel. 10:19; 17:27; Mat. 5:22) Ngeenge twa shindwa kuvamwe, otwa pumbwa okupa “ehandu laKalunga omhito.” Otu na okweefa Jehova a katuke ponhele yetu. (Lesha Ovaroma 12:17-21.) Ngeenge otwa twikile okukala hatu kongo ekwafo kuJehova, ohatu ka ulika kutya otwe mu fimaneka mokupa ehandu laye omhito, nokuteelela nelididimiko a katuka pefimbo laye la wapala. Ngeenge otwa katuka fye vene notwa kwatele vamwe onghone, ohatu ka ulika kutya inatu fimaneka Jehova.

18. Oshike tu na okudimbuluka ngeenge tashi uya pokushikula omalombwelo?

18 Shikula omalombwelo mape noukeka. Mbela ohatu shikula ngoo noudiinini omalombwelo mape oo Jehova he tu pe? Ngeenge osho, itatu ka ninga oinima monghedi omo twa li hatu i ningi nale. Ponhele yaasho, ohatu ka shikula diva elombwelo keshe lipe olo Jehova te tu pe okupitila mehangano laye. (Heb. 13:17) Pefimbo opo tuu opo, ohatu ke lihonga “okuhakoya kombada yaasho sha shangwa.” (1 Kor. 4:6) Mokuninga ngaho, ohatu kongo ekwafo kuJehova.

Oshilihongomwa shilipi tu na okulihonga konghedi omo Moses a li e linyenga omolwomapuko avamwe? (Tala okatendo 19)

19. Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okunyona po ekwatafano letu naJehova nonande otashi dulika hatu ungaunga nomapuko avamwe?

19 Ino efa omapuko avamwe a nyone po ekwatafano loye naJehova. Ngeenge otwa kala hatu tale kuJehova nomesho etu opafaneko, itatu ka efa eenghatu davamwe di tu handukife ile di nyone po ekwatafano letu naJehova. Osho osha fimanenena unene tuu ngeenge otu na oinakuwanifwa yonhumba mehangano laKalunga, ngaashi Moses. Oshoshili kutya keshe umwe womufye okwa pumbwa ‘okulonga shili opo a ka xupifwe,’ ndele otu na okudimbuluka yo kutya Jehova ihe tu tokola she likolelela komhango imwe. (Fil. 2:12) Ponhele yaasho, apa ngoo pe fike oinakuwanifwa yetu opo ngoo pe fike oku ke lihokolola kuye. (Luk. 12:48) Ashike ngeenge otu hole shili Jehova, kape na osho tashi dulu oku tu pundukifa ile oku tu tukaula ko kohole yaye. — Eps. 119:165; Rom. 8:37-39.

20. Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?

20 Momafimbo aa madjuu, otwa pumbwa okutwikila okukonga ekwafo kuJehova oo e li “omukalimutumba meulu,” opo tu dule okushiiva ehalo laye. Inatu efa nande ekwatafano letu naJehova li nwefwe mo keenghatu dii davamwe. Osho sha ningilwa Moses otashi tu hongo oshilihongomwa sha fimana. Ponhele yokuuda nai omolwokuhawanenena kwaavo ve tu dingilila, natu kale twa tokola toko ‘omesho etu a dakamene Kalunga, Omwene wetu, fiyo ota hovele oku tu fila onghenda.’ — Eps. 123:1, 2.

^ par. 8 Osho osha li oshitukulwa sha yooloka ko kuMeriba oo a li popepi naRafidim. Oshitukulwa osho shitivali osha li sha kwatafana naKades, ndele hanaMassa ngaashi oshitukulwa shotete. Ashike oitukulwa oyo ivali oya lukwa Meriba omolweemhata odo da li po. — Tala okaalita moshitukulwa 7 mOkalongifwambo kokukonakona Eendjovo daKalunga (sgd-KY).

^ par. 11 Omuprofesa John A. Beck okwa popya shi na sha noshiningwanima osho a ti: “She likolelela komahokololo Ovajuda, ovanashibofa ova li va kembaula kombinga yaMoses va ti: ‘Moses oku shii kombinga yomamanya oo. Ngeenge okwa hala e tu ulikile kutya oku na eenghono dokulonga oikumwifilonga, ne tu pe omeva okudja memanya limwe vali.’” Ashike osho osha li ashike ehokololo.

^ par. 12 Tala Oshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Oktoba 1987, “Omapulo a dja kovaleshi.”