1., 2. Kaj spada k temu, da oči upiramo v Jehova?

DANES smo v »kritičnih časih«, v katerih je »težko živeti«, in življenje bo postajalo še težavnejše, preden bo Jehova uničil ta hudobni svet in na zemlji obnovil resnični mir. (2. Tim. 3:1) Zato je dobro, da se vsakdo vpraša: »Kam se obračam po pomoč in vodstvo?« Morda si takoj odgovoril »K Jehovu!«, in to je najboljši odgovor.

² Kaj spada k temu, da oči upiramo v Jehova? In kaj lahko storimo, da ne bi odvrnili pogleda od našega Boga, medtem ko se spoprijemamo z zapletenimi življenjskimi izzivi? Pred stoletji je psalmist priznal, da moramo v času stiske oči dvigniti k Jehovu za pomoč. (Beri Psalm 123:1–4.) To, da oči upiramo v Jehova, je primerjal s tem, kako služabnik upira oči v svojega gospodarja. Kaj je psalmist mislil s tem? No, služabnik ne upira oči v gospodarja samo zato, da bi dobil hrano in zaščito, ampak mora svojega gospodarja neprenehoma gledati tudi zato, da bi ugotovil njegove želje in jih nato izpolnil. Podobno moramo kristjani dnevno preiskovati Božjo Besedo, da bi ugotovili, kaj je Jehovova volja za nas, in to tudi upoštevali. Samo tedaj smo lahko prepričani, da nam bo Jehova izkazal naklonjenost v času stiske. (Efež. 5:17)

3. Zaradi česa bi lahko svoje oči odvrnili od Jehova?

 ³ Čeprav vemo, kako pomembno je, da imamo pogled ves čas uprt v Jehova, nas lahko včasih kaj premoti. Ravno to se je zgodilo Jezusovi dobri prijateljici Marti. Ta »si je dala opravka z mnogimi stvarmi, ki so ji odvračale pozornost«. (Luk. 10:40–42) Če se je to lahko zgodilo takšni zvesti osebi, ko je bil Jezus fizično prisoten, potem ne bi smeli biti presenečeni, če bi se kaj takega zgodilo tudi nam. Kaj bi nas torej lahko premotilo, da bi svoje oči odvrnili od Jehova? V tem članku bomo pregledali, kako nas lahko premoti ravnanje drugih. Spoznali bomo tudi, kako lahko pogled ohranjamo uprt v Jehova.

4. Zakaj nas morda preseneča, da je Mojzes zapravil izjemno priložnost za vstop v Obljubljeno deželo?

⁴ Mojzes je za smernice in vodstvo zagotovo upiral oči v Jehova. Pravzaprav »je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Beri Hebrejcem 11:24–27.) Svetopisemsko poročilo nam pove, da »v Izraelu [. . .] ni vstal prerok, kakršen je bil Mojzes, ki ga je Jehova dobro poznal«. (5. Mojz. 34:10) Toda čeprav je imel Mojzes takšen tesen odnos z Jehovom, je vseeno zapravil izjemno priložnost, da vstopi v Obljubljeno deželo. (4. Mojz. 20:12) Zakaj se je Mojzes spotaknil?

5.–7. Do katerega problema je prišlo kmalu po izhodu Izraelcev iz Egipta in kako se je Mojzes s tem problemom spoprijel?

⁵ Manj kot dva meseca po izhodu Izraelcev iz Egipta – celo preden so prispeli do gore Sinaj – je prišlo do resnega problema. Ljudstvo se je začelo pritoževati, ker ni bilo vode. Godrnjalo je zoper Mojzesa in razmere so postale tako hude, da je Mojzes zavpil k Jehovu: »Kaj naj naredim s tem ljudstvom? Še malo, pa me bo kamenjalo!« (2. Mojz. 17:4) Jehova se je odzval tako, da je Mojzesu dal jasna navodila. Vzeti je moral svojo palico, udariti po skali na Horebu in iz nje naj bi pritekla voda. V poročilu beremo: »Mojzes je storil tako pred očmi Izraelovih starešin.« Izraelci so si potešili žejo in problem je bil rešen. (2. Mojz. 17:5, 6)

⁶ Navdihnjeno poročilo nam še pove, da je Mojzes kraj »poimenoval Mása in Meríba, ker so se Izraelovi sinovi prepirali z Mojzesom in so Jehova preizkušali z besedami: ‚Ali je Jehova med nami ali ne?‘« (2. Mojz. 17:7) Ti imeni sta primerni, saj pomenita »preizkušanje« in »prepir«.

⁷ Kaj je Jehova menil o tem, kar se je zgodilo pri Meribi? Na ravnanje Izraelcev je gledal kot na napad na svojo oblast, ne pa le kot na upor proti Mojzesu. (Beri Psalm 95:8, 9.) To, kar so naredili Izraelci, je bilo hudo narobe. Ob tem dogodku se je Mojzes pravilno odzval, tako da je oči upiral v Jehova in nato skrbno upošteval njegovo vodstvo.

8. Do katerega problema je prišlo proti koncu 40-letnega potovanja po pustinji?

⁸ Kaj pa se je zgodilo, ko je čez kakih 40 let, proti koncu potovanja po pustinji, prišlo do podobnega dogodka? Izraelci so bili na področju, ki so ga kasneje prav tako poimenovali Meriba. Toda v tem primeru je šlo za drug kraj, ki je ležal blizu Kadeša, in sicer v bližini  meje Obljubljene dežele. * Izraelci so se spet pritoževali, ker ni bilo vode. (4. Mojz. 20:1–5) Vendar je Mojzes tokrat ravnal drugače.

9. Kaj je Jehova naročil Mojzesu, toda kaj je ta storil? (Glej sliko pri naslovu.)

⁹ Kako se je Mojzes odzval na ta upor? Za vodstvo je svoje oči ponovno uprl v Jehova. Toda tokrat mu Jehova ni naročil, naj udari po skali. Mojzesu je bilo rečeno, naj vzame svojo palico, zbere ljudstvo pred skalo in nato spregovori skali. (4. Mojz. 20:6–8) Vendar Mojzes slednjega ni storil. Raje je dal duška svoji jezi, tako da je zbranim zavpil: »Poslušajte vendar, uporniki! Ali hočete, da vam iz te skale prikličeva vodo?« Nato je udaril po skali, in to ne enkrat, temveč dvakrat. (4. Mojz. 20:10, 11)

10. Kako se je Jehova odzval na Mojzesovo ravnanje?

¹⁰ Jehova se je na Mojzesa razjezil, celo razsrdil. (5. Mojz. 1:37; 3:26) Zakaj se je tako odzval? Lahko je šlo za več dejavnikov. Kot smo že omenili, je bil Jehova morda ogorčen, ker Mojzes ni upošteval novih navodil, ki jih je prejel.

11. Kako je Mojzes, s tem da je udaril po skali, morda zasenčil čudež, ki ga je storil Jehova?

¹¹ Obstaja še ena možnost. Skale na območju prve Meribe so iz trdega granita. Ne glede na to, kako močno kdo udari po granitu, nihče ne pričakuje, da bo iz njega pritekla voda. Toda skalne stene na območju druge Meribe imajo povsem drugačno sestavo, saj so navadno iz mehkega apnenca. Zaradi poroznosti apnenca na takšnih področjih pogosto nastanejo podzemni vodni zbiralniki, iz katerih se lahko črpa voda. Ali je morda Mojzes s svojim dejanjem dal Izraelcem vtis, da je voda pritekla zaradi naravnih vzrokov, ne pa zaradi Jehova? Ali je Mojzes, s tem da je dvakrat udaril po skali, namesto da bi ji spregovoril, tako rekoč zmanjšal vrednost čudeža? * Tega ne moremo z gotovostjo trditi.

12. Zakaj se je Jehova morda še razjezil na Mojzesa in Arona?

¹² Obstaja še ena verjetna razlaga, zakaj se je Jehova razjezil na Mojzesa in Arona. Bodi pozoren, kaj je Mojzes rekel ljudstvu: »Ali hočete, da vam iz te skale prikličeva vodo?« Mojzes je z besedo »prikličeva« verjetno meril nase in na Arona. Iz njegovih besed je razvidno veliko nespoštovanje do Jehova, pravega vira storjenega čudeža. V Psalmu 106:32, 33 piše: »Pri meríbskih vodah pa so izzvali jezo, in tako se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo. Kajti zagrenili so mu duha, in je nepremišljeno govoril s svojimi ustnicami.« * (4. Mojz. 27:14) Kakor koli že, Mojzes je s svojim ravnanjem prikrajšal Jehova za čast, ki mu pripada. Jehova je Mojzesu in Aronu rekel: »Uprla [sta se] mojemu ukazu.« (4. Mojz. 20:24) Zares hud greh!

13. Zakaj je bila obsodba, ki jo je Jehova izrekel Mojzesu, primerna in dosledna?

 ¹³ Mojzes in Aron sta kot voditelja Jehovovega ljudstva nosila večjo odgovornost. (Luk. 12:48) Jehova že pred tem celotni generaciji Izraelcev ni dovolil vstopiti v kanaansko deželo zaradi njihove upornosti. (4. Mojz. 14:26–30, 34) Zato je bilo primerno in dosledno, da je enako obsodil Mojzesa zaradi njegovega upornega ravnanja. Podobno kot drugi uporniki Mojzes ni smel vstopiti v Obljubljeno deželo.

14., 15. Zakaj se je Mojzes uprl?

¹⁴ Kaj je Mojzesa privedlo do takšnega upornega ravnanja? Bodi spet pozoren na besede iz Psalma 106:32, 33: »Pri meríbskih vodah pa so izzvali jezo, in tako se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo. Kajti zagrenili so mu duha, in je nepremišljeno govoril s svojimi ustnicami.« Izraelci so sicer izzvali Jehovovo jezo, vendar je bil Mojzes tisti, ki je postal zagrenjen. Ker ni imel dovolj samoobvladanja, je govoril, ne da bi razmislil o posledicah.

¹⁵ Mojzes je dovolil, da ga je ravnanje drugih premotilo in je svoje oči odvrnil od Jehova. V prvem primeru se je odzval pravilno. (2. Mojz. 7:6) Toda mogoče je po tem, ko je moral več desetletij prenašati uporne Izraelce, postal utrujen in razočaran. Ali je Mojzes razmišljal predvsem o lastnih občutkih namesto o tem, kako bi oslavil Jehova?

16. Zakaj bi morali razmisliti o Mojzesovem ravnanju?

¹⁶ Če je lahko takega zvestega preroka, kot je bil Mojzes, kaj premotilo in spotaknilo, se lahko nekaj podobnega zlahka zgodi tudi nam. Kakor Mojzes smo tik pred tem, da vstopimo v simbolično deželo – novi svet, ki nam ga obljublja Jehova. (2. Pet. 3:13) Nihče med nami ne želi biti prikrajšan za to čast. Vendar da bi dosegli ta cilj, moramo imeti pogled uprt v Jehova, tako da si vedno prizadevamo izpolnjevati njegovo voljo. (1. Jan. 2:17) Kaj se lahko naučimo iz Mojzesove napake?

17. Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo popustili razočaranju?

¹⁷ Ne popusti razočaranju. Tudi če se znova in znova spoprijemamo z enakimi problemi, »ne nehajmo delati dobrega, saj bomo ob svojem času želi, če se ne bomo utrudili«. (Gal. 6:9; 2. Tes. 3:13) Kako se odzovemo, ko nas kaj spravi ob živce ali pa pridemo s kom ponovno v spor zaradi osebnostnih razlik? Ali brzdamo svoje ustnice in nadzorujemo jezo? (Preg. 10:19; 17:27; Mat. 5:22) Moramo se naučiti, da takrat, ko nas drugi razdražijo, damo »prostor Božji jezi«. (Beri Rimljanom 12:17–21.) Če svoj pogled upiramo v Jehova, bomo Jehovu izkazali dolžno spoštovanje tako, da bomo dali prostor njegovi jezi in potrpežljivo čakali, da ukrepa, ko se mu bo to zdelo potrebno. Če bi ravnali drugače in se skušali maščevati, bi s tem pokazali, da ne spoštujemo Jehova.

18. Kaj si moramo zapomniti glede upoštevanja navodil?

¹⁸ Skrbno upoštevaj najnovejša navodila. Ali zvesto upoštevamo najnovejša navodila, ki nam jih daje Jehova?  Če jih, ne bomo stvari delali preprosto tako, kakor smo jih bili navajeni delati v preteklosti. Nasprotno, hitro bomo upoštevali vsako novo navodilo, ki nam ga Jehova priskrbi po svoji organizaciji. (Heb. 13:17) Obenem bomo pazili, da bomo upoštevali nasvet: »Ne pojdite dlje od tega, kar je pisano.« (1. Kor. 4:6) Tako bo naš pogled uprt v Jehova.

19. Kaj lahko naredimo, da napake drugih ne bi poškodovale našega odnosa z Jehovom?

¹⁹ Ne dovoli, da napake drugih poškodujejo tvoj odnos z Jehovom. Če je naš pogled uprt v Jehova, ne bomo dovolili, da bi zaradi ravnanja drugih postali zagrenjeni ali da bi njihove napake poškodovale naš odnos z Jehovom. To je še posebej pomembno, če imamo kakor Mojzes določeno mero odgovornosti v Božji organizaciji. Resda mora vsak med nami delati »s strahom in trepetom za svojo rešitev«, toda moramo si zapomniti, da Jehova nima nekega togega, nepopustljivega merila, po katerem bi nas sodil. (Fil. 2:12) Vseeno pa več odgovornosti ko imamo, več Jehova pričakuje od nas. (Luk. 12:48) Toda če resnično ljubimo Jehova, nas ne bo nič spotaknilo ali ločilo od njegove ljubezni. (Ps. 119:165; Rim. 8:37–39)

20. Kaj moramo biti odločeni?

²⁰ V teh težavnih časih svoje oči nenehno dvigajmo k Tistemu, ki prebiva v nebesih, da bi ugotovili, kaj je njegova volja. Nikoli ne dovolimo, da bi ravnanje drugih negativno vplivalo na naš odnos z Jehovom. Dogodek, povezan z Mojzesom, nam bo pomagal, da si bomo to pomembno resnico še bolj vtisnili v srce in um. Ne odzovimo se preburno na napake posameznikov okrog nas, ampak bodimo raje odločeni, da »upiramo oči v Jehova, našega Boga, in čakamo, da nam izkaže naklonjenost«. (Ps. 123:1, 2)