1, 2. (a) Ońola nje yeno̱ dibie̱ o be̱ o mudi ma Yehova e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

NIKA ńe dibie̱ o tingame̱ na Yehova. To̱ moto a titi ngińa, dibie̱, to̱ ndolo buka Loba lasu! Nja ńasu nu si me̱nde̱ to̱nde̱ be̱ o mudi mao e? (Mye. 96:4-6) Nde baboledi ba Yehova bō̱ ba si boli nika ponda ba kusino̱ epolo o te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova.

² O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea byembilan ba bato bō̱ bena ba kwali ná be o mudi ma Yehova nde o mulemlem ma ponda ba bola pe̱ mambo mena a singe̱no̱. Myango mabu mi be̱n belēdi ba mweńa be ná bongwane̱ biso̱ o tingame̱ na Yehova na be̱ pe̱ mo̱ jemea.

3. Ońola nje Yehova a kekino̱ jongwane̱ Kain, nje pe̱ a langwedino̱ mo̱ e?

³ Di no̱nge eyembilan a Kain. A si ta owe̱ maloba ma losango, ke̱ Yehova. Nde jowe̱ la Kain di si ta di do̱lisane̱ Loba. Ebanja a ta a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe o mulema mao. (1 Yohane 3:12) Yehova a keki o jongwane̱ Kain, a langwea mo̱ ná: “E titi nde ná o boli te̱ bwam o masangise̱ boso e? Nde o si  boli te̱ bwam, bobe bo batam o jo̱mbe̱, bo mapulise̱ wa, nde wa wangame̱n janea mo̱.” (Bbot. 4:6, 7) Yehova a ta nde a langwea Kain ná, “Wate̱le̱ te̱, o te̱me̱ye̱ pe̱ o mudi mam, mba pe̱ na mabe̱ o mudi mo̱ngo̱.”

4. Nje Kain a bolino̱ ponda a kusino̱ epolo o te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova e?

⁴ Kain a tukwa te̱ mo̱nge̱le̱ mao, na nika buka te̱ nde Yehova a wusano̱ pe̱te̱ do̱lisane̱ jowe̱ lao. Nde Kain a bangi senga malea. Mo̱nge̱le̱ na bepuledi ba bobe ba tute̱le̱ mo̱ o bola bobe. (Yak. 1:14,15) O mińa mao m’eso̱mbe̱, yen ebe Kain a si bolane̱ to̱ jo̱nge̱le̱ ná buńa bō̱ a me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ Yehova. Nde na ponda, a boli nde dinde̱ne̱, a pamo Loba, a bwa pe̱ munańango!

5. Njika pat’a mo̱nge̱le̱ me ná ma bola ná di bo̱lo̱ne̱ do̱lisane̱ la Yehova e?

⁵ Mulemlem ka Kain, o nin we̱nge̱, Kriste̱n ńe ná e kwala ná e mowe̱ nde Yehova nde e bola mambo a singe̱no̱. (Yuda 11) K’eyembilan, moto e ná a kumwa bongwa mo̱nge̱le̱ ma musonje, ma mukubo, to̱ bosinga ońola munasango. (1 Yohane 2:15-17; 3:15) Man mo̱nge̱le̱ me ná ma tute̱le̱ mo̱ o bola bobe. To̱ e be̱ nde ná e ngińa o dikalo, ukea pe̱ o ndongame̱n ye̱se̱. Bato bape̱pe̱ be ná ba si bie mo̱nge̱le̱ to̱ bedangwedi basu, nde Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱, a bi ke̱ di si te̱medi o mudi mao na mulema mwe̱se̱.​—Langa Yeremia 17:9, 10.

6. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o “janea” k’asu ni le̱le̱m o bola bobe ke̱ di te̱medi o mudi mao e?

⁶ To̱ di wusane̱ nde mo̱, Yehova a si le̱le̱m o caka biso̱. Moto a dango te̱ bobe, a pawe̱ na Loba, Yehova a mome̱le̱ mo̱ ná: ‘Timba na mba, mba pe̱ na matimba na wa.’ (Mal. 3:7) Yehova a mapula ná jese̱le̱ bola bobe sepo̱n o ponda di bo̱bino̱. (Yes. 55:7) Di boli te̱ nika, mo̱ pe̱ a mabe̱ o mudi masu, a bola biso̱ ngudi ni mapule̱ biso̱ o mudī, o mo̱nge̱le̱, na o eyobo o “janea” k’asu ni le̱le̱m o bola bobe.​—Bbot. 4:7.

7. Ne̱ni Salomo a bo̱lo̱ne̱no̱ mulatako mao ma bwam na Yehova e?

⁷ Je ná jokwa jita n’eyembilan a Kiṅe̱ Salomo. O mińa mao m’eso̱mbe̱ Salomo a ta nde ombwa na Yehova o kusane̱ mo̱ bediedi. Loba a boli mo̱ dibie̱ dinde̱ne̱, a bake̱ pe̱ mo̱ ebolo ende̱ne̱ ya longa mudo̱led’a tempe̱l o Yerusalem. Nde Salomo a bo̱lo̱ne̱ mulatako mao na Yehova. (1 Ki. 3:12; 11:1, 2) Mbend’a Loba e ta e bangane̱ kiṅ’a Bonahebe̱r ná e “si ba bito jita ná mulema mao mu si pambilane̱.” (Ndim. 17:17) Salomo a si sengane̱, na mo̱ a ba 700 ba bito. A no̱ngo̱ pe̱ 300 ba bito ba mbasan. (1 Ki. 11:3) Dongo dinde̱ne̱ la bito bao ba si ta ngo̱n a Bonaisrael, ba ta nde bowe̱ maloba ma losango. Salomo a kwe̱m pe̱ mbend’a Loba ni ta ni kwala ná ba si ba be̱n ba bito.​—Ndim. 7:3, 4.

8. Nate̱na o njika dime̱ne̱ Salomo a lingise̱no̱ Yehova e?

⁸ Salomo a kumo nde o pawe̱ son na son na mbend’a Yehova, na nika e tute̱le̱ mo̱ o bola bobe bonde̱ne̱. Salomo a longedi loba la muto, Astarte, dibala, a longea pe̱ loba Kemos lao dibala. Na mo̱ a lata na bito bao o jowe̱ la losango. A longi man mabala wuma ye̱se̱, nate̱na omo̱ń a mudongo mu mombwe̱ Yerusalem, wuma a tano̱ a longa tempe̱l a Yehova! (1 Ki. 11:5-8; 2 Ki. 23:13) Yen ebe Salomo a wo̱ndi nde mo̱me̱ne̱ na din jo̱nge̱le̱ ná, Yehova a si me̱nde̱ jombwea  si sengane̱ lao etum te̱ a mabengano̱ bola mabea ma dise̱ o tempe̱l.

9. Kana Salomo a si senganno̱ mweka ma Yehova, njika betune̱ nika e wanno̱ e?

⁹ Nde Yehova a si makudumane̱ bobe to̱ buńa. Bibe̱l e malangwa ná: “Yehova a ta a lingane̱ Salomo, ebanja mulema mao mu ta mwasumwe̱ na Yehova . . . , ńena nu po̱ye̱ mo̱ ngedi iba, na ńena nu boli mo̱ mweka o bupe̱ maloba mape̱pe̱. Nde Salomo a si ne̱nge̱ mweka ma Yehova.” Ońola nika, Yehova a si ta pe̱ a do̱lisane̱ mo̱ to̱ sue̱le̱ mo̱. Basangwedi ba Salomo ba bo̱lo̱ne̱ janea di lati la Israel, ba kusa pe̱ ndutu jita o ńo̱ṅo̱n i bupe̱.​—1 Ki. 11:9-13.

10. Nje ye ná e ńamse̱ mulatako masu na Yehova e?

¹⁰ Ka nje te̱ e po̱yedino̱ Salomo, lambo di mańamse̱ mulatako masu na Yehova buka me̱se̱ le nde mundenge ma ba bena ba si maso̱ṅtane̱ to̱ bola bete̱sedi ba Yehova edube. Mi mindenge me ná mi be̱ bato be o mwemba nde bena ba bo̱bi o mudī. Me pe̱ ná mi be̱ belongi basu ba mbia, myoyo ma mboa, mako̱m m’ebolo, to̱ m’esukulu mena ma si maboleye̱ Yehova. To̱ e be̱ nde ne̱ni, bato be biso̱ batabata ba si mabola te̱ bete̱sedi ba Yehova edube, na ponda be ná ba ńamse̱ mulatako masu ma bwam na Loba.

11. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bia po̱so̱ mundenge e?

¹¹ Langa 1 Korinto 15:33. Dongo dinde̱ne̱ la bato di be̱n bede̱mo bō̱ ba bwam, jita pe̱ bena ba si mowe̱ Yehova ba si be̱n bedangwedi ba bobe ponda ye̱se̱. Yete̱na nika nde yeno̱ na bato o bino̱, ke̱ we ná o kwala ná be nde mindenge ma bwam e? Baise̱ na wame̱ne̱ njika ngińa mundenge mabu mweno̱ ná mu be̱ne̱ omo̱ń a mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Ba me̱nde̱ nde bata jouse̱ mo̱ e? Nje ye babo̱ mweńa e? K’eyembilan, mo̱ ekwal’abu ye̱se̱ e mombwea nde bebo̱tedi be busi peńa, mo̱ni, telefon, o̱rdinate̱r, tafe̱l, na longe̱le̱ la ńolo, to̱ bepuledi ba m’bwaṅ bepe̱pe̱ e? Mo̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o sa bane̱ bato to̱ kwala maye̱ o mbad’a make̱ko e? Yesu ome̱le̱ ná: “Ma ma malonde̱ o mulema nde ma mabuse̱ o mudumbu.” (Mat. 12:34) O so̱i te̱ ná mindenge mo̱ngo̱ me nde wa eso̱njisan ońola mulatako mo̱ngo̱ na Yehova, no̱ngo̱ bedomsedi o we̱le̱ myoyo, to̱ mo̱me̱ne̱ bo̱le̱ mo̱ yete̱na e mapula nika.​—Min. 13:20.

12. (a) Njika lambo Yehova a langwedino̱ Bonaisrael ombusa babo̱ busa o Egipto e? (b) Njika jalabe̱ Bonaisrael ba bolino̱ Loba ponda a baise̱no̱ babo̱ ná ba be̱ mo̱ jemea e?

¹² Je ná di busane̱ belēdi bepe̱pe̱ o nje  e tombi ponda to̱ ininga ombusa Bonaisrael busa o Egipto. Tumba di ta di ko̱to̱me̱ owas’a Mudongo ma Sinai. Na Yehova a bīse̱ mo̱me̱ne̱ oten o mbad’a ngińa, na byemban. Diwindiwindi la pibo di sibi o mbad’a betańsedi. Yehova a loma ngad’a loba, mo̱te̱mo̱te̱, itutu, na mumban munde̱ne̱ ka doi la museba. (Bbu. 19:16-19) O nin mbadi nde Yehova a bīse̱no̱ Bonaisrael mo̱me̱ne̱ ka “Loba la ko̱di,” nika ná a mapula ná jowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. A boli babo̱ mbaki ná a me̱nde̱ be̱ jemea na ba ba to̱ndi mo̱ na ba mane̱nge̱ pe̱ mambenda mao. (Langa Bebusedi 20:1-6.) Yehova a ta nde a langwea tumba lao ná, “Lo te̱medi te̱ o mudi mam, na me̱nde̱ te̱me̱ye̱ o mudi mańu.” O be̱ te̱ mwemba na tumba o ni ponda, nde o senga be byala ba Yehova, nje o wusano̱ bola e? Ye̱ke̱i te̱ o wusa nde bola kana Bonaisrael ba bolino̱. “Balabe̱ na doi diwo̱, ba kwala ná: ‘Di mabola me̱se̱ Yehova a kwalino̱.’” (Bbu. 24:3) Nde, nika e si no̱ngi pond’a bwaba, na lambo di po̱ lena di we̱le̱ jemea la Bonaisrael o kekise̱.

13. Njika bete̱medi be we̱le̱ jemea la Bonaisrael o kekise̱ e?

¹³ Bonaisrael ba ta ba soa na bo̱ngo̱ ponda be̱nno̱ diwindiwindi la pibo, mo̱te̱mo̱te̱, na bene̱ byemban ba ngińa Loba a lee̱le̱no̱. Ka nje te̱ ba baise̱no̱, Mose emedi o be̱ muto̱ped’abu oboso ba Yehova owas’a Mudongo ma Sinai. (Bbu. 20:18-21) Nde Mose a ta a tombise̱ pond’a bwaba omo̱ń a mudongo. Mo̱ Bonaisrael ba ta nde ba májendea o eyaṅ esibe̱ mudied’abu ba lakisanno̱ e? E me̱ne̱ne̱ biana, dube̱ labu di ta nde ngińa ke̱ ba me̱ne̱ Mose. Ba ta ba no̱ngo̱ mutaka, na babo̱ ba kwalane̱ Aron ná: “Po̱ngea biso̱ loba di madangwe̱ biso̱ oboso, ebanja nun Mose, nu moto nu busan biso̱ o Egipto, di si bi nje e bolan na mo̱.”​—Bbu. 32:1, 2.

14. Na njika jo̱nge̱le̱ Bonaisrael ba wo̱ndino̱ babo̱me̱ne̱ e, nje pe̱ Yehova a bolino̱ e?

¹⁴ Tumba di ta di bia ná jowe̱ la losango di ta nde bobe bonde̱ne̱ te̱nge̱ne̱ Yehova. (Bbu. 20:3-5) Nde dibokime̱ne̱ di botedi nde o jowe̱ mun’a ńaka ńa gol! To̱ná ba si sengane̱no̱ Yehova, Bonaisrael ba wo̱ndi babo̱me̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ ná ba dia o mudi ma Yehova. Aron a bele̱ na mo̱me̱ne̱ di jowe̱ labu la mun’a ńaka ná “buńa bonde̱ne̱ ba Yehova”! Nje Yehova a bolino̱ e? A bo ndutu. Na Yehova a kwalane̱ Mose ná tumba di “máńama” na ná “di májasumwe̱ . . .  o ngea [a] te̱se̱no̱ babo̱.” Yehova ‘oń na malinga,’ a pula na mo̱me̱ne̱ bumbise̱ tumba la Israel a tano̱ a wa bokise̱.​—Bbu. 32:5-10.

15, 16. Ne̱ni Mose na Aron ba lee̱le̱no̱ ná ba ta ba bama o mudi ma Yehova e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

¹⁵ Nde Yehova a ta a no̱ngo̱ bedomsedi ná a si mabumbise̱ Bonaisrael. Nded’ao e boli bowe̱ mo̱ bajemea epolo o te̱me̱ye̱ o mudi mao. (Bbu. 32:14) Mose e̱nno̱ ná tumba le o te̱ misea, di lo̱ngo̱ ngoso, na sa pe̱ ngo̱mo̱ oboso ba njimbidi, na mo̱ a dise̱ nu mun’a ńaka ńa gol wea, a sia mo̱. A kwala ná: “To̱ nja ńe o mudi ma Yehova a ye na mba!” “Na bana ba Levi be̱se̱ ba ko̱to̱ne̱” na Mose.​—Bbu. 32:17-20, 26.

¹⁶ To̱ná a se̱le̱no̱ no̱ngo̱ dongo o lule̱ njimbidi, Aron ate̱le̱, a lata na bane̱ Bonalevi o te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova. Ban bato ba jemea ba si te̱medi buka te̱ o mudi ma Yehova, nde babi pe̱ babo̱me̱ne̱ na babole̱ bobe. Bola la nika di ta dibie̱, ebanja o bo buńa lokoli la bato lo bwabe̱ ońola jowe̱ labu la losango. Nde Yehova a ta a kakane̱ o namse̱  ba bena ba te̱medi o mudi mao.​—Bbu. 32:27-29.

17. Nje byala ba Paulo jombwea myango ma mun’a ńaka ńa gol be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ Ńamuloloma Paulo a kwaledi ońola myango ma mun’a ńaka ńa gol, na mo̱ ome̱le̱ ná: “Nde man mambo ma bolan nde o be̱ biso̱ byemban, ná biso̱ di si . . . timba bowe̱ losango ka dongo labu. [Be byemban be] tilabe̱ nde o be̱ biso̱ jome̱le̱, biso̱ bena su la ponda di po̱yedino̱. Ońola nika nu nu mo̱nge̱le̱ ná a te̱m ombwe bwam ná a si ya be̱ a ko̱.” (1 Kor. 10:6, 7, 11, 12) Ka nje te̱ Paulo a kwalino̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ bowe̱ Loba ba mbale̱ be ná ba be̱ne̱ bedangwedi ba bobe. Ba bena ba mako̱ o makekisan, be ná bo̱nge̱le̱ ná ba dia te̱ nde ba do̱lisane̱ Yehova. Nde tet’a pula be̱ diko̱m la Yehova to̱ kwala ná je mo̱ jemea di si mapula kwala ponda ye̱se̱ ná di do̱lisane̱ Yehova.​—1 Kor. 10:1-5.

18. Nje ye ná e bola ná di pawe̱ na Yehova e, njika betune̱ pe̱ be ná be ko̱ye̱ biso̱ e?

¹⁸ Bonaisrael ba no̱ngi mutaka ponda be̱nno̱ ná Mose a mindea siba o mudongo ma Sinai. Biso̱ Kriste̱n pe̱ we̱nge̱ je ná di no̱ngo̱ mutaka mulemlem o je̱ne̱ biana buńa ba bekaisedi ba Yehova na was’a peńa be o jindea po̱. Belondisedi ba ma makakan be ná be̱ne̱ne̱ biana be po̱ti etum, to̱ ná be do̱li kańena nika e titino̱ ná e bolane̱. Ninka mo̱nge̱le̱ me ná ma tute̱le̱ biso̱ o pulise̱ mambo m’eyobo buka jemea la Yehova. Na ponda, je ná di pawe̱ na Yehova, di kumwa bola mambo mena di s’o̱nge̱le̱no̱ to̱ buńa ná je ná di bola, niponda di tano̱ di be̱ne̱ ja la bwam la mudī.

19. Njika mbal’a dibongo di s’angame̱nno̱ dimbea e, na ońola nje e?

¹⁹ Di si dimbea to̱ buńa ná Yehova a mapula ná di sengane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱, na ná jowe̱ pe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. (Bbu. 20:5) Pawe̱ na jowe̱ la Yehova di mapula nde kwala ná di nibola nde jemea la Satan, nika e si malenea pe̱ to̱ lambo dipe̱pe̱, ke̱ mbeu a ńolo. Paulo ome̱le̱ ná: “Lo titi ná lo ńo̱ dibonde la Sango [Yehova] na dibonde la midī ma bobe; lo titi ná lo be̱ne̱ dongo o ‘tebed’a Sango [Yehova]’ na o tebed’a midī ma bobe.”​—1 Kor. 10:21, NW.

20. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱, to̱ o ponda di wusino̱ e?

²⁰ Myango ma Bibe̱l ma Kain, ma Salomo, na ma Bonaisrael o Mudongo ma Sinai mi be̱n lambo diwo̱ le bowan. Ban bato be̱se̱ ba kusi epolo o “jate̱le̱ . . . na tukwa.” (Bebolo 3:19) Yehova a si le̱le̱m o pomane̱ caka moto nu boli bobe. K’eyembilan, Yehova a lakise̱ Aron. O nin we̱nge̱, je ná di kusa mome̱le̱ ma Yehova tongwea na myango ma Bibe̱l, kalati i se̱medi o Bibe̱l, na malea ma muyao munasango to̱ munańango eno̱ ná a bola biso̱. Di bupe̱ te̱ ma mome̱le̱, je ná di be̱ mbaki ná di makusane̱ Yehova ndedi.

21. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ tingame̱ lasu na Yehova di we̱le̱be̱ o kekise̱ e?

²¹ Nded’a Yehova di si boledino̱ e be̱n janda. (2 Kor. 6:1) E mabola biso̱ epolo ná “di to̱be dibangi la Loba na bepuledi ba nin wase.” (Langa Tito 2:11-12, 13 NW, 14.) Etum te̱ jeno̱ longe̱ “o nin wase,” nika ná, o yen ebe̱yed’a mambo, di me̱nde̱ be̱ne̱ makekisan ma mawe̱le̱ tingame̱ lasu na Yehova o kekise̱. O ponda ye̱se̱, di be̱ be̱be̱ o te̱me̱ye̱ o mudi mao, ebanja Betiledi be mome̱le̱ ná “bwa Yehova, Loba lo̱ngo̱, bo̱ngo̱, bolea mo̱, tingame̱ na mo̱”!​—Ndim. 10:20.