1., 2. a) Zakaj je modro biti na Jehovovi strani? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

MODRO je, da se oklepamo Jehova. Nihče ni močnejši, modrejši ali ljubeznivejši od našega Boga! Le kdo med nami si ne bi želel biti na njegovi strani? (Ps. 96:4–6) Vseeno so nekateri Božji služabniki omahovali, ko so se morali v kaki okoliščini postaviti na Jehovovo stran.

² V tem članku bomo pregledali primere posameznikov, ki so trdili, da so na Jehovovi strani, hkrati pa so Jehova s svojim ravnanjem žalili. Ta poročila vsebujejo pomemben pouk, ki nam lahko pomaga, da ostanemo povsem zvestovdani Jehovu.

3. Zakaj je Jehova skušal pomagati Kajnu in kaj mu je rekel?

³ Razmislimo o Kajnu. Ta je častil Jehova, in ne kakega drugega boga. Vendar njegovo čaščenje ni bilo sprejemljivo Bogu. Globoko v Kajnovem srcu je klilo seme hudobnosti. (1. Jan. 3:12) Jehova je Kajnu skušal pomagati, ko mu je rekel: »Ali ne boš povišan, če boš delal dobro? Če pa ne boš delal dobrega, vedi, greh preži pred vrati in hlepi po tebi. Ti pa, ali ga boš obvladal?« (1. Mojz. 4:6, 7) Jehova je Kajnu  pravzaprav dejal: »Če se pokesaš in se odločno postaviš na mojo stran, bom v zameno tudi jaz na tvoji strani.«

4. Kaj je Kajn storil, ko je imel priložnost, da se postavi na Jehovovo stran?

⁴ Če bi Kajn popravil razmišljanje, bi mu bil Jehova spet naklonjen. Toda Kajn ni upošteval nasveta. Napačno razmišljanje in sebična želja sta ga vodila v napačno ravnanje. (Jak. 1:14, 15) V mladosti si Kajn morda ni nikoli predstavljal, da se bo nekoč postavil Jehovu po robu in tako ne bo več na njegovi strani. Vendar je čez čas storil ravno to – uprl se je Bogu in ubil lastnega brata!

5. Zaradi kakšnega razmišljanja bi lahko izgubili Jehovovo naklonjenost?

⁵ Podobno kot Kajn bi lahko tudi danes kristjan trdil, da časti Jehova, vendar bi dejansko delal to, kar Jehova sovraži. (Juda 11) Posameznik bi se lahko denimo prepustil nemoralnemu fantaziranju, gojil pohlep ali pa razvijal sovražne občutke do sokristjana. (1. Jan. 2:15–17; 3:15) Takšno razmišljanje ga lahko vodi v grešno ravnanje. Kljub temu je lahko tak posameznik dejaven na oznanjevanju in reden na občinskih shodih. Drugi morda ne poznajo naših misli in vedenja, toda Jehova vidi vse in ve, ali smo s celim srcem na njegovi strani. (Beri Jeremija 17:9, 10.)

6. Kako nam Jehova pomaga obvladati grešna nagnjenja, kadar se odločno postavimo na njegovo stran?

⁶ Vseeno Jehova ne obupa hitro nad nami. Če si izberemo pot, ki nas vodi v napačno smer, nas Jehova spodbuja: »Vrnite se k meni, in jaz se bom vrnil k vam.« (Mal. 3:7) Jehova želi, da se še posebej takrat, ko se bojujemo s svojimi slabostmi, postavimo po robu slabemu. (Iza. 55:7) Če tako ravnamo, bo v zameno tudi on dokazal, da je na naši strani, s tem da nam bo dal duhovno, čustveno in fizično moč, ki jo potrebujemo, da obvladamo svoja grešna nagnjenja. (1. Mojz. 4:7)

7. Kako je Salomon izgubil dober odnos z Jehovom?

⁷ Veliko se lahko naučimo tudi iz primera kralja Salomona. Salomon se je v mladih letih po vodstvo obračal k Jehovu. Bog mu je dal izredno modrost in mu zaupal gradnjo veličastnega templja v Jeruzalemu. Toda Salomon je izgubil prijateljstvo z Jehovom. (1. kra. 3:12; 11:1, 2) V Božji postavi je bilo izrecno zapovedano, naj hebrejski kralj »nima veliko žena, da mu srce ne bi skrenilo s poti«. (5. Mojz. 17:17) Salomon te zapovedi ni ubogal, in sčasoma se je poročil s 700 ženskami. Vzel si je tudi 300 stranskih žen. (1. kra. 11:3) Številne izmed njegovih žen so bile Neizraelke, ki so častile krive bogove. Zato je Salomon kršil tudi Božji zakon, ki je Izraelcem prepovedoval poročanje s tujkami. (5. Mojz. 7:3, 4)

8. Kako hudo je Salomon žalil Jehova?

⁸ Salomon se je postopoma oddaljil od Jehovovih zahtev, kar ga je sčasoma vodilo v hudo napačno ravnanje. Zgradil je oltar boginji Astarti in vsaj še en oltar za krivega boga Kemoša. Tam se je pridružil svojim ženam pri poganskem čaščenju. Te oltarje je postavil ravno na gori, ki je ležala nasproti Jeruzalemu, kjer je zgradil Jehovov tempelj! (1. kra. 11:5–8; 2. kra. 23:13) Morda se je Salomon slepil z mišljenjem, da bo Jehova spregledal njegovo neposlušnost, vse dokler bo še naprej daroval žrtve tudi v templju.

9. Kakšne so bile posledice tega, da se Salomon ni zmenil za Božja svarila?

 ⁹ Vendar Jehova nikoli ne spregleda napačnega ravnanja. V Svetem pismu piše: »Jehova se je razsrdil na Salomona, ker se je njegovo srce odvrnilo od Jehova [. . .], ki se mu je dvakrat prikazal. Zapovedal mu je, naj ne hodi za drugimi bogovi, vendar on ni upošteval tega, kar mu je Jehova zapovedal.« Zato Bog ni več odobraval in podpiral Salomona. Salomonovi nasledniki so izgubili združeno Izraelovo kraljestvo in kasnejše generacije so občutile veliko gorja. (1. kra. 11:9–13)

10. Kaj lahko poškoduje naš dobri odnos z Jehovom?

¹⁰ Podobno kot pri Salomonu lahko našo duhovnost poškoduje prijateljstvo s tistimi, ki ne razumejo ali ne spoštujejo Jehovovih meril. Nekateri se morda družijo z občino, vendar so mogoče duhovno šibki. Drugi so lahko naši sorodniki, sosedje, sodelavci ali sošolci, ki ne častijo Jehova. Kakor koli že, če naši tesni prijatelji ne kažejo, da močno cenijo Jehovova merila, lahko sčasoma uničijo naš dobri odnos z Bogom.

11. Kaj nam lahko pomaga ugotoviti, ali bi se morali določene družbe ogibati?

¹¹ Beri 1. Korinčanom 15:33. Večina ljudi ima nekaj dobrih lastnosti in številni posamezniki, ki niso del občine, ne počnejo zelo slabih stvari. Morda to velja tudi za ljudi, s katerimi preživljaš čas, bodisi znotraj občine bodisi zunaj nje. Ali lahko zato skleneš, da so dobra družba? Vprašaj se, kako bodo vplivali na tvoj odnos z Jehovom. Ali ti bodo pomagali, da se boš z Jehovom še bolj zbližal? Kaj imajo v srcu? Na primer, ali se njihovi pogovori skoraj vedno vrtijo okrog mode, denarja, elektronskih naprav, zabave ali podobnega? Ali so v pogovoru velikokrat kritični do drugih? Ali radi pripovedujejo opolzke šale? Jezus je ustrezno svaril: »Usta namreč govorijo to, česar je srce polno.« (Mat. 12:34) Če ugotoviš, da bi lahko ljudje, s katerimi preživljaš čas, ogrozili tvoj dobri odnos z Jehovom, odločno ukrepaj, tako da druženje z njimi omejiš ali pa se s takšnimi posamezniki nehaš družiti, če je to potrebno. (Preg. 13:20)

12. a) Kaj je Jehova jasno povedal Izraelcem kmalu po tem, ko so izšli iz Egipta? b) Kako so se Izraelci odzvali, ko so slišali, da Bog od njih zahteva, da so vdani samo njemu?

¹² Nekaj se lahko naučimo tudi iz tega, kar se je zgodilo kmalu po osvoboditvi Izraelcev iz Egipta. Ljudstvo se je zbralo pred goro Sinaj. Tam je Jehova  svojo navzočnost poudaril na dramatičen način. Nastal je čudežen temen oblak. Jehova je povzročil grmenje, bliskanje, dim in nekaj, kar je bilo slišati kot močan in nepretrgan glas roga. (2. Mojz. 19:16–19) Takrat se je Jehova razkril Izraelcem kot Bog, ki od ljudi zahteva, da so vdani samo njemu. Svojemu ljudstvu je zagotovil, da bo zvestovdan tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi. (Beri 2. Mojzesova 20:1–6.) Pravzaprav je Jehova govoril Izraelcem: »Če boste na moji strani, bom tudi jaz na vaši strani.« Kako bi se ti odzval, če bi slišal Boga Jehova obljubiti, da bo zvestovdan svojemu ljudstvu? Zagotovo bi se odzval tako, kakor so se Izraelci. Ljudstvo »je v en glas odvrnilo: ‚Izpolnjevali bomo vse besede, ki jih je Jehova govoril.‘« (2. Mojz. 24:3) Vendar je zvestovdanost Izraelcev kmalu preizkusilo nekaj nepričakovanega.

13. Katere okoliščine so preizkusile zvestovdanost Izraelcev?

¹³ Izraelci so bili prestrašeni zaradi temnega oblaka, bliskanja in drugih strah zbujajočih Božjih pojavov. Mojzes je ustregel prošnji Izraelcev, da bo v njihovem imenu govoril z Jehovom na gori Sinaj. (2. Mojz. 20:18–21) Mojzes je bil na gori zelo dolgo. Ali so se Izraelci zdaj počutili zapuščene sredi pustinje brez svojega zaupanja vrednega voditelja? Očitno je bila njihova vera preveč odvisna od Mojzesove fizične navzočnosti. Postali so zaskrbljeni in Aronu rekli: »Naredi [nam] boga, ki bo šel pred nami, ker ne vemo, kaj se je zgodilo s tem Mojzesom, možem, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.« (2. Mojz. 32:1, 2)

14. S katerim razmišljanjem so se slepili Izraelci in kako se je odzval Jehova?

¹⁴ Izraelci so vedeli, da je malikovanje hud greh proti Jehovu. (2. Mojz. 20:3–5) Toda kmalu so začeli častiti zlato tele! S tem so jasno pokazali neposlušnost, vendar so se kljub temu slepili z razmišljanjem, da so še vedno na Jehovovi strani. Aron je njihovo čaščenje teleta celo poimenoval »praznik v čast Jehovu«! Kako se je odzval Jehova? Počutil se je izdanega. Mojzesu je rekel, da ljudstvo »ravna pogubno« in da je hitro skrenilo s poti, po kateri jim je zapovedal iti. Njegova jeza se je razvnela proti njim in želel je celo izbrisati novoustanovljeni izraelski narod. (2. Mojz. 32:5–10)

15., 16. Kako sta Mojzes in Aron pokazala, da sta odločno na Jehovovi strani? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁵ Jehova se je odločil, da ne bo uničil Izraelcev. Iz usmiljenja je dal svojim zvestovdanim častilcem priložnost, da se odločno postavijo na njegovo stran. (2. Mojz. 32:14) Mojzes je, zatem ko je videl nebrzdano vedenje ljudstva – vpitje, petje in plesanje pred malikom – zdrobil zlato tele v prah. Nato je dejal: »Kdor je na Jehovovi strani, naj pride k meni!« In pri Mojzesu so se »zbrali vsi Lévijevi sinovi«. (2. Mojz. 32:17–20, 26)

¹⁶ Aron je resda naredil zlato tele, vendar se je pokesal in pridružil ostalim Levijevim sinovom na Jehovovi strani. Ti zvestovdani posamezniki se niso le postavili na Jehovovo stran, ampak so se istočasno tudi ločili od prestopnikov. To je bila modra odločitev, saj je tistega dne zaradi malikovanja umrlo več tisoč ljudi. Vendar je Jehova tistim, ki so bili na njegovi strani, obljubil, da jih bo blagoslovil. (2. Mojz. 32:27–29)

17. Kaj se naučimo iz tega, kar je Pavel napisal glede dogodka, povezanega z zlatim teletom?

 ¹⁷ Apostol Pavel je opozoril na dogodek, povezan z zlatim teletom, in dejal, da je vse to »postalo zgled za nas«, da ne bi nikoli postali malikovalci. Nato je razložil, da so bili ti zgledi napisani »v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti. Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1. Kor. 10:6, 7, 11, 12) Kot je opozoril Pavel, se lahko celo pravi častilci zapletejo v napačno ravnanje. Tisti, ki se vdajo skušnjavi, morda menijo, da imajo še vedno dober odnos z Jehovom. Toda samo to, da kdo želi biti Jehovov prijatelj ali pa trdi, da je Jehovu zvestovdan, še nujno ne pomeni, da Jehova takšnega posameznika dejansko odobrava. (1. Kor. 10:1–5)

18. Zaradi česa bi se lahko oddaljili od Jehova in kakšne bi bile posledice?

¹⁸ Podobno kot so Izraelci postali zaskrbljeni, ker Mojzesa dolgo ni bilo s Sinaja, bi morda tudi današnji kristjani postali zaskrbljeni, ker bi se jim zdelo, da Jehovov dan sodbe in novi svet zamujata. Mogoče so Božje obljube videti preveč lepe, da bi bile resnične, ali pa se zanje zdi, da se bodo izpolnile šele daleč v prihodnosti. Če ne pazimo, lahko zaradi takšnega razmišljanja damo prizadevanjem, ki prijajo nepopolnemu telesu, prednost pred izpolnjevanjem Jehovove volje. Sčasoma se lahko oddaljimo od Jehova in navsezadnje pričnemo delati stvari, za katere nismo niti razmišljali, da bi jih počeli, ko smo bili duhovno zdravi.

19. Katere temeljne resnice ne smemo nikoli pozabiti in zakaj?

¹⁹ Nikoli ne smemo pozabiti, da Jehova zahteva, da smo mu poslušni iz vsega srca in smo vdani samo njemu. (2. Mojz. 20:5) Če se kakor koli oddaljimo od čaščenja Jehova, s tem pravzaprav izpolnjujemo Satanovo voljo, kar lahko vodi le v katastrofo. Zato nas Pavel opominja: »Ne morete piti Jehovovega keliha in keliha demonov, ne morete imeti deleža pri ‚Jehovovi mizi‘ in pri mizi demonov.« (1. Kor. 10:21)

20. Kako nam lahko Jehova pomaga, tudi če naredimo kaj napačnega?

²⁰ Svetopisemskim poročilom o Kajnu, Salomonu in Izraelcih pri gori Sinaj je skupno nekaj pomembnega. Vsi omenjeni so imeli priložnost, da se pokesajo in spreobrnejo. (Apd. 3:19) Očitno Jehova ne obupa hitro nad tistimi, ki naredijo kaj napačnega. Jehova je odpustil Aronu. Danes nas Jehova svari po svetopisemskih poročilih, na Svetem pismu temelječih publikacijah ali prijaznem nasvetu kakega sokristjana. Če upoštevamo ta svarila, nam bo Jehova zagotovo izkazal usmiljenje.

21. Kaj moramo biti odločeni, kadar je preizkušena naša zvestovdanost Jehovu?

²¹ Jehovova nezaslužena dobrotljivost ima namen. (2. Kor. 6:1) Daje nam priložnost, da »zavržemo brezbožnost in svetne želje«. (Beri Titu 2:11–14.) Vse dokler živimo »v sedanji stvarnosti«, se bomo spoprijemali z okoliščinami, v katerih bomo morali pokazati, ali smo vdani samo Jehovu. Bodimo vedno pripravljeni, da se odločno postavimo na Jehovovo stran in upoštevamo naslednji nasvet: »Boj se Jehova, svojega Boga. Njemu služi, njega se oklepaj.« (5. Mojz. 10:20)