Ka An “Nan Te Ikaa ken TER”?
“Ka TER, Aôndo wou, cian Un ye, ka Un kpaa eren Un tom, ka Un var ken Na [ye].”—DUT. 10:20.
ATSAM: 28, 32
1, 2. (a) Er nan ve u tan ikyaa ken Yehova la a tese kwaghfana? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
ALUER se var ken Yehova yô, tese ér se bugh ashe. Or môm hemba ngun a agee kua kwaghfan shin hemba soon se a Aôndo wase ga! Ka an wase je nana soo u tan ikyaa a na ga? (Ps. 96:4-6) Nahan kpa mbacivir Yehova mbagen yange ve gema ijime a na shighe u gba u ma ve ta ikyaa a na yô.
2 Se lu timen sha kwagh u ior mbagen ken ngeren ne, mba yange ve senge ér ve ta ikyaa ken Yehova kpa shi ve lu eren akaa a vihin un hen shighe shon môm yô. Akaainjaa a se fatyô u henen ken kwagh u ior mban ne la aa wase se, se za hemen u civir Yehova sha mimi.
YEHOVA TÔVON ASEMA
3. Yehova yange nôngo ér una wase Kain sha ci u nyi, man yange kaa a na ér nyi?
3 Nenge ase ikyav sha kwagh u Kain. Kain yange civir akombo ga. Nahan kpa Aôndo lumun a mcivir u Kain la ga. Kain yange de kwaghbo wa amishe ken ishima na. (1 Yoh. 3:12) Yehova nenge kwagh ne, nahan a kaa a Kain ér: “Aluer wea er sha mi yô, ma u saan ki sha gaa? Man aluer wea er sha mi ga yô, nenge, isholibo kegh sha hunda je; ka sha a we je isharen i i, i lu ye, kpa ka we man ú hemba i ye.” (Gen. 4:6, 7) Se fatyô u kaan ser Yehova lu ôron a Kain ér, “Aluer u gema ishima shi u ta ikyaa a mo yô, mo kpaa me lu a we.”
4. Shighe u gba u Kain una tese ér un ta ikyaa a Yehova la, Kain er nena?
4 Luun er Kain kôôm mhen na u bo la yô, Yehova ma lumun mcivir na. Nahan kpa Kain ungwa kwaghwan la ga. Mhen man isharen i bo la, na Kain hingir u eren akaabo. (Yak. 1:14, 15) Alaghga shighe u Kain lu gumor la, cuku kpa hen ér una tsa a hemba Yehova ato nahan ga. Nahan kpa shighe kar yô, a er kwagh u tsa hen ér una er ga ne. A hendan kwagh a Aôndo shi a wua anngô na!
5. Ka mhen u nyi nahan alaghga una na Yehova a kera lumun a mcivir wase ga?
5 Nyian kpa, Orkristu nana fatyô u kaan ér nan ngu civir Aôndo kpa shi hen shighe shon môm nana lu eren akaa a a doo Yehova ga yô. (Yuda 11) Ikyav i tesen yô, alaghga nana lu a isharen i jimbagh, shin a lu asaren a a tese hua yô, gayô, nana wa kwagh ishima a Orkristu ugen. (1 Yoh. 2:15-17; 3:15) Imba mhen ne ia fatyô u mgbeghan nan u eren akaabo. Nahan kpa alaghga hen shighe shon môm nana lu duen kwaghpasen shi van mbamkombo mba tiônnongo nduuruu. Ior mbagenev vea fatyô u fan mbamhen mba bov mba nan lu a mi ken ishima la kua ieren i nan la ga, kpa Yehova nengen akaa cii shi ka sea civir un a ishima yase cii ga kpa, ngu a fa.—Ôr Yeremia 17:9, 10.
6. Yehova ka a wase se sha er se ‘hemba’ asaren ase a bo shighe u se te ikyaa a na la nena?
6 Nahan je kpa, Yehova gem se te kera fese ér kwagh wase gande ga. Or ka nana er kwagh u a tese ér nan gema ijime a Yehova kpa, ngu a taver nan ishima ér: ‘Hide her a Mo, Mo kpaa Me hide her a We.’ (Mal. 3:7) Yehova ka a soo ér se hendan a kwaghbo, hemban je yô shighe u se lu nôngon a mbamyen asev yô. (Yes. 55:7) Aluer se er nahan yô, un kpaa una ta ikyaa a vese. Una sue se ken jijingi shi una taver se ishima shi una na se agee sha er se fatyô u ‘hemban’ asaren ase a bo la yô.—Gen. 4:7.
“DE TSUGHUN NEN AYOL A EN GA”
7. Solomon yange vihi ikyar i dedoo i ya vea Yehova la nena?
7 Se fatyô u henen akaa kpishi ken kwagh u Tor Solomon kpaa. Shighe u Solomon lu a beeyol ga la, a ker kwaghwan hen Yehova. Nahan Aôndo na un kwaghfan ayôôso huan shi na un tom u maan tempel u vesen ken Yerusalem. Kpa Solomon va vihi ikyar i ya vea Yehova la. (1 Utor 3:12; 11:1, 2) Tindi u Aôndo yange tese wang ér tor u ken Mbaheberu nana de “seer a seer kasev kpishi ga, sha er ishima i nan i̱ de danen ga yô.” (Dut. 17:17) Kpa Solomon per tindi la. A vôso kasev 700. Shi Solomon seer kasev mba sha uikya deri utar. (1 Utor 11:3) Kasev nav mban kpishi lu ônkasev mba ken Iserael ga, nahan ve civir mbaaôndo mbaaiev. Sha nahan yô, Solomon per tindi u Aôndo wa ér i de eren kasev ken atôatyev ga la.—Dut. 7:3, 4.
8. Solomon yange vihi Yehova ishima za kighir nena?
8 Solomon yange hii u geman ijime a atindi a Yehova kure kure, shighe kar yô, kwagh la na un hingir u eren asorabo a vesen. Solomon maa atse sha ci u mbaaôndo mbaaiev. A maa inmgbianaôndo Ashetaroti atse shi maa agen sha ci u Kemoshi. A kohol kasev nav ken akombo a civir. Solomon er m-gande yô, a de ajiir agen cii, a za maa atse ne sha uwo u u lu sha ishigh ki Yerusalem ape maa tempel u 1 Utor 11:5-8; 2 Utor 23:13) Alaghga Solomon lu tsughun iyol na, henen ér er un hembe Yehova ato nahan cii kpa, aluer un za hemen u za nan nagh ken tempel her yô, Yehova una bugh zwa sha ihyembeato na la ga.
Yehova la! (9. Solomon yange venda u ungwan icintan i Aôndo nahan, lu nyi i due kere?
9 Kpa Yehova ongo ato sha asorabo ga. Bibilo kaa ér: “Ishima vihi TER a Solomon, sha ci u ishima na i gem, a de u dondon TER, . . . u A ande hen a na kwa har la, man A vande tan un icin sha kwagh ne er: a̱ de kera dondon mbaaôndo mbagenev ga; kpa a wa iko sha kwaghwan u TER wa un la ga.” Kwagh ne na yô, Aôndo kera lumun a mcivir u Solomon ga, shi de u suen un. Ônov mba Solomon kera fatyô u teman tor sha tartor u Iserael jimin cii ga, shi kwagh la va na ve mbamzeyol mba vesen anyom uderi imôngo ken hemen.—1 Utor 11:9-13.
10. Ka nyi ia fatyô u vihin ikyar i dedoo i se ye vea Yehova laa?
10 Kwagh u yange er Solomon la tese ér, kwagh u vesen môm u una fatyô u vihin ikyar i se ye vea Yehova la yô, ka u kôron ijende a ior mba ve kav atindiakaa a Yehova ga shi ve ne a icivir kpaa ga la. Mbagenev yô, vea vaan mkombo ken tiônnongo je, kpa ve ya ikyar kôôsôô a Yehova ga. Mbagen di yô, a fatyô u lun anmgbianev asev mba hen tsombor shin mbawanndor a vese shin mba se eren tom gayô se ze makeranta imôngo, kpa ve civir Yehova ga la. Doo u se fa ser aluer ior mba se lun a ve sôngo sôngo la mba we ikyo sha atindi a Yehova ga yô, ica a gba ga je vea vihi ikyar i dedoo i se ye vea Aôndo la.
11. Ka nyi ia wase se u fan aluer gba u se palegh ma ijende yase?
11 Ôr 1 Mbakorinte 15:33. Ior mbagenev kpishi mba a aeren a dedoo shi mbagenev kpishi mba ve civir Yehova ga kpa, mba eren asorabo a vihin noon ga. Aluer kape kwagh u ahuraior ou a lu la yô, maa doo u u kure ikyaa wer mba azende a dedoo? Doo u u tôv iyol you u fa er ahuraior a ou la aa fatyô u benden a mlu wou vea Yehova yô. Vea fatyô u nan Yehova a seer doon we ishima? Ka nyi ka ve shi henen sha mi? Ikyav i tesen yô, iliam ve cii ka i shi sha kwagh u akaa a a sember duen ken kasua shin sha kwagh u inyar shin uhaanseeti man ambaakaa la nahan gayô sha kwagh u iemberyolough shin akaa a iyolough agenee? Iliam ve shon ashighe kpishi ka i kua u lamen dang sha mbagenev shin ôron akaa a jimbagha? Yesu yange ta icin wang ér: “Ka sha m-iv u ken ishima man zwa u er kwagh ye.” (Mat. 12:34) Aluer u nenge wer ior mba u lun vea ve la vea fatyô u vihin ikyar i dedoo i u ye vea Yehova la yô, er kwagh fese, pande u lun a ve sôngo sôngo, kpa aluer gba u u pav ijende a ve yô, pav kuaa.—Anz. 13:20.
YEHOVA SOO ÉR SE CIVIR UN TSWEN
12. (a) Shighe u Mbaiserael due ken Igipiti ica lu a gba ga la, Yehova pase ve wang ér nyi? (b) Mbaiserael yange ve er nena sha kwagh u Aôndo kaa ér ve civir un tswen laa?
12 Shi se fatyô u henen akaa agen ken kwagh u er shighe u Yehova sember duen a Mbaiserael ken Igipiti la. Ior mbara kohol hen ishigh ki Uwo u Senai. Yehova tese iyol na hen ior mban sha gbenda u kpilighyol hen ijiir ne. Ve nenge a ibeenegh ki iligh kua inyiar man mnyim shi ve ungwa idyuran kua imo i ikpamkor lu kaan taver taver. (Eks. 19:16-19) Yehova maa pase iyol na hen Mbaiserael ér un “ngu Aôndo u gban iwuhe” shin soon ér i civir un tswen. Shi a kaa a ve ér mba un doo ve ishima shi ve lu dondon atindi a na yô, un kpaa una kende ve ga. (Ôr Ekesodu 20:1-6.) Se fatyô u kaan ser Yehova lu ôron a ior nav ér, “Aluer ne ta ikyaa a mo yô, mo kpaa me ta ikyaa a ven.” Aluer Yehova Aôndo er ityendezwa a we ér una er kwagh a we sha mimi imba la nahan, u er nena? We kpa ka keng u er kwagh er Mbaiserael nahan. Yange “ior cii rumun zwa môm, er: Akaaôron a TER A kaa cii, sé er sha mi.” (Eks. 24:3) Nahan kpa, ica gba ga je maa kwagh er u kar mtil sha mimi u Mbaiserael yô.
13. Ka nyi yange i kar mtil sha mimi u Mbaiserael?
13 Ibeenegh ki iligh ki Mbaiserael nenge a mi la kua inyiar man akaa a kpilighyol agen a Aôndo er la na yô, cier ve iyol. Ve kaa a Mose ér a za ôr kwagh a Yehova sha ci ve sha Uwo u Senai. (Eks. 20:18-21) Mose maa yem za shi sha ityough ki uwoogh shighe lihe. Nahan hegen ne Mbaiserael hingir di ken taaikyôngo gengee a orhemen ve, u ve na un jighjigh ne shio ga̱? Ikyav tese ér jighjigh u ior mbara yange a taver shighe u Mose a lu her tseegh. Asema gba nyian ve, ve kaa a Aron ér: “Er se mbaaôndo mba vea hemen se yô; gadia Mose or u a dugh a vese ken tar u Igipiti ne yô, se fa kwagh u a za er un ga.”—Eks. 32:1, 2.
14. Mbaiserael yange ve lu bumen ayol a ve, henen ér nyi, man Yehova gema er nena?
14 Ior mbara yange ve fa er akombo a civir lu isholibo i vesen sha ishigh ki Yehova yô. (Eks. 20:3-5) Kpa ica gba ga je maa ve hii u civir wanbua! Er ieren ve la tese wang ér mba hembanato nahan kpa, Mbaiserael lu bumen ayol a ve, henen ér mba tan ikyaa a Yehova her. Aron ti je yô, maa yila mcivir u wanbua la ér ka “iniongo i TER”! Nahan Yehova er nena? Yange vihi un kpen kpen. Yehova kaa a Mose ér ior mbara “hôngor ayol a ve” shi “ve undu gbenda u [Un] kaa ve [ér] ve̱ za sha mi la.” Kwagh la na yô, “iyugh” i Yehova mough je yô, a kaa ér una tim ior mba ve sember hingir ikyurior ne cica cii.—Eks. 32:5-10.
15, 16. Mose man Aron yange ve tese ér ve ta ikyaa a Yehova a ishima i môm nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)
15 Kpa Yehova kera tim Mbaiserael ga. Mhôônom nam yange ma wase mba ve soo u civir un sha mimi la, ve zua a ian i tan ikyaa a na. (Eks. 32:14) Mose nengen er ior lu ngoron wan atsam shi vinen amar sha ishigh ki eev mbura yô, a wua wanbua la hingir vuwe. Maa a yôô ér: Ka an “nan te ikaa ken TER”? “Nana̱ va kohol mo.” Nahan “ônov mba Levi cii za kohol” Mose.—Eks. 32:17-20, 26.
16 Er sha hiihii la Aron kpa lu uwegh ken tom u eren eev mbura nahan kpa, Aron gema ishima, a za kohol Mbalevi mbagenev mbara cii, ve ta ikyaa a Yehova. Ior mba mimi mban lu tilen di ken vegher u Yehova tsô ga, kpa ve lu palegh mbaasorabo mbara. Kwagh u ve er la tese kwaghfan. Sha iyange la, ior udubu imôngo Eks. 32:27-29.
mba ve civir eev mbura yô, saa ku. Nahan kpa, mba ve ta ikyaa a Yehova yô, Yehova tôndozwa u nan ve iveren.—17. Mkaanem ma Paulu ôr sha kwagh u wanbua u sha zenaria la tese se nyi?
17 Apostoli Paulu yange va ôr kwagh sha kwagh u wanbua u sha zenaria la, nahan a ta icin ér: ‘Akaa ne hingir se ikav i nengen sha mi sha u se de luun mbacivirakombo er mbagenev ken ve ve er nahan ga.’ Akaa ne “i nger a sha u a̱ lu se ityesen, se mba mkur u ashighe a ve sha a vese ne yô. Nahan yô, or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.” (1 Kor. 10:6, 7, 11, 12) Er Paulu pase nahan, mbacivir Yehova sha mimi je kpa vea fatyô u hingir u eren akaabo. Mba ve gbe ken imeen ve hingir u eren akaabo la, alaghga vea hen ér ve mba civir Yehova sha mimi her. Kpa u soon tsô wer u lu ijende i Yehova shin sengen wer u ngu civir un sha mimi la maa tese ér Yehova lumun we ga.—1 Kor. 10:1-5.
18. Ka nyi alaghga ia na se hii u undun Yehova, man ka nyi ia due kere?
18 Er ishima yange i nyian Mbaiserael ér Mose timbir u hungwan sha Senai nahan, nyian ne alaghga se Mbakristu kpa ishima ia nyian se ér iyange i jirigh i Yehova kua tar u he la timbir van yum. A lu se inja er uityendezwa mban vea va kure sha mi ken hemen ica, gayô a taver se u lumun ér vea lu kwagh u mimi je kpaa. Aluer se wa ikyo ga yô, imba mhen la ia na se yem zendan akaa a iyolough se gema u eren ishima i Yehova la se nôngor kera. Shighe a karen yô, alaghga se hii u undun Yehova kure kure, maa se tsuwe se tume eren akaa a shighe u se lu civir Yehova sha mimi la se hen ser se tsa kpa se er ga yô.
19. Ka mimi u vesen u nyi i gbe u mayange se hungur ga, man ka sha ci u nyi?
19 Mayange gba u se hungur kwagh ne ga; Yehova soo ér se ungwan imo na a ishima yase cii shi se civir un tswen. (Eks. 20:5) Aluer se undu mcivir u Yehova cuku je, tese ér se yem eren ishima i Satan, man kwagh la una hungwa a vese shin ijem. Sha nahan yô, Paulu umbur se ér: “Ne fatyô u man iyongo i Ter kua i ujijingi mba bov la imôngo ga. Ne fatyô u yan sha tebur u Ter kua sha tebur u ujijingi mba bov la kpaa ga.”—1 Kor. 10:21.
VAR A YEHOVA!
20. Shighe u se tsum se er kwagh sha mi ga je kpa, Yehova ngu a wase se nena?
20 Kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u Kain man Solomon man shighe u Mbaiserael lu hen Uwo u Senai la cii nôngo u duen a kwagh u vesen môm. Yange ior mban lu a ian i ‘zamber, geman ishima.’ (Aer. 3:19) Kwagh ne tese wang ér Yehova gem mba ve er akaabo la te kera fese ga. Aron kpa Yehova yange zungwe un, de un kwaghbo. Nyian ne Yehova una fatyô u tan se icin alaghga a lu sha ma kwagh u se er ken Bibilo shin ken ityakerada i pasen Bibilo gayô ma kwaghwan u Orkristu ugen nan we se yô. Aluer se ungwa icintan la yô, se fatyô u lun a vangertiôr je ser Yehova una zungwe se mhôônom.
21. Shighe u i kar mtil sha mimi wase yô, ka nyi i gbe u se kange ishima ser se ere?
21 Mrumun u sha mhôôn u Yehova ngu a awashima. (2 Kor. 6:1) Yehova ka una zungwe se mhôônom yô, kwagh la a bugh se ian i se “venda mwe u i wa Aôndo iko ga la man asaren a taregh kpaa.” (Ôr Titu 2:11-14.) Er se lu “ken tar u ainge ne” je, a gba u se lu tagher a akaa a karen mcivir u se civir Yehova la. Yô, se waan nen agoyol hanma shighe u tan ikyaa a Yehova gadia ka ‘Yehova, Aôndo wase, se cian Un ye, ka Un kpaa se eren Un tom, ka Un se var ken Na ye’!—Dut. 10:20.