Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Fye ovaJehova

Fye ovaJehova

“Oshiwana oshinelao, osheshi shi na Kalunga kasho Omwene, e shi lihoololela, shi ninge efyuululo laye.” — EPS. 33:12.

OMAIMBILO: 40, 50

1. Omolwashike hatu dulu okutya oinima aishe oyaJehova? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OINIMA aishe oyaJehova! “Eulu nomaulu nongonga yedu naashishe shi li mo” oshaye. (Deut. 10:14; Eh. 4:11) Ovanhu aveshe ovaJehova molwaashi oye e va shita. (Eps. 100:3) Ndele nande ongaho, mondjokonona yovanhu, Kalunga okwa kala nokuhoolola ovanhu vaye monghedi ye likalekelwa.

2. Oolyelye mOmbiibeli va ifanwa kutya ovaJehova monghedi ye likalekelwa?

2 Pashihopaenenwa, Epsalme 135 ola popya kutya ovapiya ovadiinini vaJehova ovo va li muIsrael shonale ove li “emona laye.” (Eps. 135:4) Natango, Hosea okwa kala nale a xunganeka kutya vamwe ovo vehe fi Ovaisrael otava ka ninga oshiwana shaJehova. (Hos. 2:23) Exunganeko laHosea ola li la wanifwa eshi Jehova a li a hovela okuhoolola ovo vehe fi Ovajuda va ka pangele pamwe naKristus. (Oil. 10:45; Rom. 9:23-26) ‘Oshiwana eshi shiyapuki’ shaJehova oshi li “ovana vaye mwene” monghedi ye likalekelwa, noilyo yasho oya vaekwa nomhepo iyapuki noya hoololwa i ka kale nomwenyo meulu. (1 Pet. 2:9, 10) Ongahelipi shi na sha nOvakriste ovadiinini vahapu kunena ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu? Jehova okwe va ifana yo ‘ovanhu vaye’ nosho yo ‘ovahoololwa vaye.’ — Jes. 65:22.

3. (a) Oolyelye hava hafele ekwatafano le likalekelwa naJehova kunena? (b) Oshike hatu ka konakona moshitukulwa eshi?

3 Kunena, ‘okangudu kanini,’ oko ke na eteelelo loku ka kala meulu, nosho yo “eedi” dimwe, odo di na eteelelo loku ka kala kombada yedu, ove li “oshuunda shimwe” osho Jehova a tala ko kutya oshiwana shaye. (Luk. 12:32; Joh. 10:16) Otwa hala okuulikila Jehova olupandu linene eshi tu na ekwatafano le likalekelwa naye. Moshitukulwa eshi, ohatu ka konakona eenghedi di lili omo hatu dulu okuulikila Jehova olupandu eshi e tu pa oufembanghenda oo.

OTWE LIYAPULILA JEHOVA ONGHALAMWENYO YETU

4. Omonghedi imwe ilipi hatu dulu okupandula Jehova eshi tu na ekwatafano naye, nongahelipi Jesus a li a ninga sha faafana?

4 Ohatu ulikile Jehova olupandu moku mu liyapulila onghalamwenyo yetu nomutima aushe. Eshi twa ninginifwa momeva, otwa ulika moipafi kutya fye otwaJehova notwa hala okudulika kuye. (Heb. 12:9) Jesus naye okwa li a ninga oshinima sha faafana peninginifo laye, okwa li a lombwela Jehova a ti: “Kalunga kange, okuwanifa ehalo loye, osho otashi nyakula nge.” (Eps. 40:7, 8) Jesus okwa li e liyandja a longe ehalo laJehova nonande okwa li a dalwa moshiwana osho she mu liyapulila.

5, 6. (a) Jehova okwa li e linyenga ngahelipi eshi Jesus a ninginifwa? (b) Omolwashike Jehova ha kala a hafa ngeenge otwe mu liyapulile nonande oinima aishe oyaye nale? Shi faneka.

5 Jehova okwa li e linyenga ngahelipi keninginifo laJesus? Ombiibeli oya ti: “Ndele Jesus eshi a [ninginifwa, NW] okwa dja momeva diva, ndele tala, eulu la yeuluka, ndele a mona Omhepo yaKalunga ya fonghuti ya kuluka ndele tai uya kombada yaye. Ndele tala, ondaka ya dja meulu ndele tai ti: ‘Ou Omona wange omuholike, onde mu hokwa.’” (Mat. 3:16, 17) Jesus okwa kala nale waXe womeulu. Jehova okwa li a hafa okumona Omona waye a hala okulonga ehalo laye filufilu. Sha faafana, Jehova oha kala a hafa okutambula ko eliyapulo letu, note ke tu tumbaleka nomanangeko noupuna aye. — Eps. 149:4.

6 Oku shi faneka, diladila nee ngeno omulumenhu a kuna eengala diwa dihapu moshikunino shaye. Efiku limwe okamonakadona kaye kanini oka kufa ongala imwe ndele ta ke i mu pe i li oshali. Mbela ongala oyo kaya li nale yomulumenhu oo? Ongahelipi taka dulu oku mu pa oshinima osho shaye nale? Xe omunahole ite ke lipula nande omapulo a tya ngaho. Ponhele yaasho, ota ka tambula ko nehafo oshali oyo molwaashi otai ulike kutya okamonakadona kaye oke mu hole. Ota ka kala a lenga ongala imwe oyo ya dja kokamonakadona kaye shi dulife eengala adishe odo di li moshikunino shaye. Sha faafana, Jehova naye oha kala a hafa ngeenge twe mu liyandjela filufilu nehalo liwa. — Ex. 34:14.

7. Malakia okwa ulika ngahelipi nghee Jehova ha kala e uditile ovo have mu longele nehalo liwa?

7 Lesha Malakia 3:16. Ngeenge ino liyapulila Jehova noino ninginifwa natango, diladila nghee sha fimana okukatuka onghatu oyo. Okudja ashike efiku olo wa shitwa, ove owaJehova pamwe novanhu aveshe. Diladila kunghee tashi ka hafifa Jehova ngeenge owa yambidida ounamapangelo waye, owe mu liyapulile nokulonga ehalo laye. (Omayel. 23:15) Jehova oku shii ovo have mu longele nehalo liwa, noha shange omadina avo ‘membo laye lokudimbulukwa.’

8, 9. Jehova ota pula shike kwaavo omadina avo e li ‘membo laye lokudimbulukwa’?

8 Okukala omadina etu e li ‘membo lokudimbulukwa’ laJehova tu li oshiwana shaye, ohashi uya noinakuwanifwa yonhumba. Malakia okwa popya kondadalunde kutya otu na ‘okutila Omwene nokufimaneka edina laye.’ Ngeenge ohatu longele omunhu ile oshinima shonhumba, omadina etu otaa ka dimwa mo membo lomwenyo laJehova. — Ex. 32:33; Eps. 69:28.

9 Okuliyapulila kwetu Jehova okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike eudaneko lokulonga ehalo laye nokuninginifwa momeva. Eenghatu odo odanafangwa nohadi ningi oinima yomonakudiwa meendelelo. Okwaama kuJehova tu li oshiwana shaye otashi pula eenghendabala tadi twikile kutya ohatu dulika kuye paife nosho yo monakwiiwa fimbo tu li momwenyo. — 1 Pet. 4:1, 2.

OHATU HENUKA OMHEPO YOUNYUNI

10. Eyooloko lilipi li li pokati kaavo hava longele Jehova naavo ihave mu longele?

10 Oshitukulwa sha tetekela osha kundafana kombinga yehokololo lopaMbiibeli laKain, laSalomo nosho yo lOvaisrael. Aveshe ova li have liti otava longele Jehova, ashike kava li ve mu liyandjela filufilu. Oihopaenenwa oyo otai ulike kutya ovo vaJehova ove na okukala va tokola toko okulonga osho sha yuka, nokukala ve tonde owii. (Rom. 12:9) Konima eshi Malakia a tumbula “embo lokudimbulukwa,” Jehova okwa popya kombinga ‘yetongolo pokati kovayuki novadinikalunga, pokati kaau ha longele Kalunga naau ihe mu longele.’ — Mal. 3:18.

11. Omolwashike vamwe ve na okumona kutya fye otwe liyandjela Jehova filufilu?

11 Apa otapa shikula vali onghedi imwe omo hatu dulu okuulikila Jehova olupandu eshi e tu hoolola tu li oshiwana shaye. Exumokomesho letu lopamhepo oli na ‘okumonika kwaaveshe.’ (1 Tim. 4:15; Mat. 5:16) Lipula kutya, ‘Mbela vamwe ove wete ngoo kutya ondi mudiinini kuJehova? Mbela ohandi kongo ngoo eemhito opo ndi liholole kutya ondi li umwe womEendombwedi daJehova?’ Ngeenge ohatu ongaonga okulombwela vamwe kutya fye ovaJehova konima eshi e tu hoolola tu li oshiwana shaye, otashi ke mu nyemateka neenghono. — Eps. 119:46; lesha Markus 8:38.

Mbela okukalamwenyo kwoye ohaku ulike kutya ou li umwe womEendombwedi daJehova? (Tala okatendo 12, 13)

12, 13. Ongahelipi vamwe ve shi ninga shidjuu kuvamwe va mone kutya vo ove li Eendombwedi daJehova?

12 Shinyikifa oluhodi, ovanhu vamwe kape na ‘etongolo pokati kavo naavo ihava longele Kalunga,’ molwaashi ohava hopaenene “omhepo younyuni.” (1 Kor. 2:12) Omhepo ya tya ngaho ohai nwefa mo ‘okahalu kombelela.’ (Ef. 2:3) Pashihopaenenwa, nonande ohatu pewa omayele lwoikando, vamwe natango ohava hoolola okudjala nokuliwapeka monghedi oyo itai wapalele. Ohava djala oikutu ya pama nohai li monikila, nokuli nopokwoongala kwopaKriste. Ile va tambula ko onghedi younyuni yokukululwa nosho yo yokupandwa oyo itai wapapele Ovakriste. (1 Tim. 2:9, 10) Oshidjemo, ngeenge ve li mongudu yovanhu, ohashi kala shidjuu okumona kutya olyelye ha longele Jehova nosho yo kutya olyelye ‘kaume kounyuni.’ — Jak. 4:4.

13 Meenghedi dimwe vali, Eendombwedi dimwe inadi efa po elihumbato lounyuni. Onghedi omo hava ndanisha nosho yo elihumbato lavo ngeenge ve li pouvilo itali wapalele Ovakriste. Ohava tula omafano avo keenhele dokointaneta nokuninga omatyekosha oo itaa wapalele Ovakriste. Otashi dulika inava pewa nale outekuduliko meongalo lopaKriste omolwenyono la kwata moiti, ashike otava dulu okukala e nwefe mo lii koomakula ovo tava kendabala okukala nelihumbato liwa mokati koshiwana shaJehova. — Lesha 1 Petrus 2:11, 12.

Ino efa u nwefwe mo kwaavo inava ama kombinga yaJehova

14. Oshike tu na okuninga ngeenge otwa hala okwaamena ekwatafano letu le likalekelwa naJehova?

14 Ounyuni ohau xumifa komesho neenghono “okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo.” (1 Joh. 2:16) Ndele molwaashi fye ovaJehova, ohatu ladipikwa “tu efe okudina Kalunga nouhalu wopaunyuni, fye tu kale tu neendunge nouyuki nokuhola Kalunga fimbo tu li mounyuni ou wopaife.” (Tit. 2:12) Onghedi yetu yokupopya, yokulya nokunwa, yokudjala nokuliwapeka, omufika wetu koilonga nakeshe osho hatu ningi, nashi ulikile ovo have tu konenene kutya fye otwe liyandjela Jehova filufilu. — Lesha 1 Ovakorinto 10:31, 32.

OTU NA ‘OHOLE YOKUHOLAFANA YA XWAMA’

15. Omolwashike tu na okuungaunga nOvakriste vakwetu nonghenda nosho yo nohole?

15 Ohatu ulike kutya otwa lenga ekwatafano letu naJehova monghedi omo hatu ungaunga nOvakriste vakwetu. Navo ovaJehova. Ngeenge otu na osho momadiladilo, ohatu ka ungaunga alushe novamwatate novamwameme nonghenda nosho yo nohole. (1 Tes. 5:15) Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye a ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngeenge mu holafane.” — Joh. 13:35.

16. Oshihopaenenwa shilipi mOmhango yaMoses tashi ulike nghee Jehova e uditile oshiwana shaye?

16 Natu ka taleni koshihopaenenwa shimwe shi na sha nanghee tu na okuungaunga navakwetu meongalo. Oilongifo oyo ya li motembeli yaJehova oya li ya yapulwa i longifwe ashike melongelokalunga la koshoka. Omhango yaMoses oya li ya yelifa nghee oilongifo oyo i na okulongifwa, nao ina dulika okwa li e na okudipawa. (Num. 1:50, 51) Ngeenge Jehova okwa li a amena oilongifo oyo ihe na omwenyo oyo ya li hai longifwa melongelokalunga laye, mbela ita ka amena ovalongeli vaye ovadiinini ovo ve mu liyapulila nokwe va hoolola ve li oshiwana shaye? Pomhito imwe eshi Jehova a li ta popi noshiwana shaye, okwa ti: ‘Osheshi ou te mu kumu, ota kumu ondada yeisho lange.’ — Sak. 2:8.

17. Oshike osho Jehova ‘ta dimbuluka nota udu’?

17 Shihokwifa, Malakia okwa popya kutya Jehova “okwe shi dimbulukwa nokwe shi uda” eshi oshiwana shaYe sha li tashi ungaunga navamwe. (Mal. 3:16) Jehova “ava vaye oku va shii.” (2 Tim. 2:19) Oku shii keshe osho hatu ningi naasho hatu popi. (Heb. 4:13) Ngeenge ihatu file ovakriste vakwetu onghenda, Jehova ‘ote shi dimbulukwa note shi udu.’ Ngeenge ohatu yakula vamwe, hatu yandje nehalo liwa, hatu dimine po nokuulikila vamwe onghenda, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova oku tu wete. — Heb. 13:16; 1 Pet. 4:8, 9.

“OMWENE ITA KANDUKA PO OSHIWANA SHAYE”

18. Ongahelipi hatu dulu okuulikila Jehova olupandu omolwoufembanghenda oo tu na wokukala oshiwana shaye?

18 Otwa halelela okuulikila Jehova olupandu omolwoufembanghenda oo tu na wokukala oshiwana shaye. Otu shii kutya oshi na ouwa okukala vaJehova noku mu liyapulila nehalo liwa. Nonande otu li “mokati koludi eli la pilalala nola ngolyoka,” otwa hala ovanhu va mone kutya ‘ka tu na oshipo, otwa koshoka nohatu vilima ngaashi eenyofi mounyuni.’ (Fil. 2:15) Ohatu henuka okuninga oinima oyo Jehova e tonde. (Jak. 4:7) Otu hole notwa fimaneka Ovakriste vakwetu molwaashi otu shii kutya navo ovaJehova. — Rom. 12:10.

19. Ongahelipi Jehova ha yandje ondjabi kwaavo vaye?

19 Ombiibeli oya udaneka ya ti: “Omwene ita kanduka po oshiwana shaye.” (Eps. 94:14) Osho oshi li eudaneko litunhula kashi na nee mbudi kutya otu hangike komaupyakadi, Jehova oku li pamwe nafye. Efyo itali dulu oku tu tongola ko kohole yaJehova yoku tu hola. (Rom. 8:38, 39) “Ngeenge hatu kala tu nomwenyo, ohatu kalele Omwene, ile ngeenge hatu fi, ohatu file Omwene. Osho hano ngeenge tu nomwenyo ile hatu fi, ofye ovOmwene.” (Rom. 14:8) Otwa teelela nodjuulufi efiku olo eshi Jehova ta ka nyumuna ookaume kaye ovadiinini ovo va fya. (Mat. 22:32) Nopaife ohatu hafele omanangeko noupuna mahapu, ngaashi Ombiibeli ya ti kutya, “oshiwana oshinelao, osheshi shi na Kalunga kasho Omwene, e shi lihoololela, shi ninge efyuululo laye.” — Eps. 33:12.