Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o no̱kise̱ bwambwam e?

Mo̱ o no̱kise̱ bwambwam e?

“Mubole̱ jalabe̱ obiana a maya senga [nika ná, no̱kise̱ bwambwam], e nde ńelemā, a malonda na iso̱n.”​MIN. 18:13.

MYENGE: 126, 95

1, 2. (a) Njik’ede̱mo a mweńa jangame̱nno̱ sa e, na ońola nje e? (b) Nje di malano̱ jombwea o din jokwa e?

BISO̱ Kriste̱n a mbale̱, jangame̱n jokwa sa ede̱mo a no̱kise̱ nje ye̱se̱ e makwalabe̱ ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la mambo. (Min. 3:21-23; 8:4, 5) Bola la nika di mongwane̱ ná Satan na was’ao ba si yua biso̱ mo̱nge̱le̱. (Efe. 5:6; Kol. 2:8) Ye mbale̱ ná, ná di be̱ mbaki na lambo te̱, e mapula ná di no̱kise̱ mo̱ bwambwam. Minia 18:13 mo̱ ná, “mubole̱ jalabe̱ obiana a maya senga [no̱kise̱ bwambwam], e nde ńelemā, a malonda na iso̱n.”

2 O din jokwa, di mala jombwea mitakisan ma ńai na ńai mi mabole̱ ná e be̱ ndutu o no̱kise̱ lambo te̱ na be̱ne̱ pe̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la mambo. Omo̱ń a nika, di me̱nde̱ pe̱ jokwa bete̱sedi ba Bibe̱l na byembilan be mokwe̱le̱ biso̱ o bia ne̱ni no̱kise̱ lambo te̱ bwambwam.

O SI DUBE̱ “EYALA TE̱”

3. Ońola nje jangame̱nno̱ we̱le̱ o ebolo bete̱sedi ba Bibe̱l be o Minia 14:15 e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

3 O nin we̱nge̱, di makusa mibia mi maweye̱ biso̱ o mudi na mudi. Mi mawa tongwea na Inte̱rne̱t, milomba ma ńai na ńai, television, ńuspepa, elimb’a dikalo, na bene̱ belongisan ba mibia bepe̱pe̱. Je pe̱ ná di kusa jita la mye̱ndi tongwea na Inte̱rne̱t, telefon, na myango mena mako̱m na beko̱lo̱ngo̱n ba malomeano̱ biso̱. Kana camane̱ la mibia ma mpoṅ na yua la mbale̱ ba lańno̱ nin we̱nge̱, di be̱n njo̱m a bwam o no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di masengano̱ na no̱kise̱ pe̱ mo̱ bwambwam. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ e? Minia 14:15 mo̱ ná: “Ńelemā a madube̱ eyala te̱, nde ńajangwa a mame̱me̱ matanga mao.”

4. Ne̱ni Filipi 4:8, 9 mi mongwane̱no̱ biso̱ o po̱so̱ nje di malangano̱ e, ońola nje pe̱ yeno̱ mweńa o be̱ne̱ mibia me mbaki e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Belongisan bō̱ be mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mibia me mbaki.”)

4 Ná di no̱nge bedomsedi ba bwam, e mapula ná di no̱kise̱ lambo te̱. Ońola nika, jangame̱n bia po̱so̱ njika mibia di malangano̱. (Langa Filipi 4:8, 9.) Di si ńamse̱ pond’asu o jombwa o Inte̱rne̱t mibia di titino̱ ná di lakisane̱, to̱ langa mye̱ndi ma Inte̱rne̱t mi macamane̱ mambo ma titi mbale̱. Ye mweńa tobotobo ná di sambe milomba ma bato ba to̱bi jowe̱ la mbale̱. Janda labu le̱se̱ le nde ná ba bo̱bise̱ dube̱ la baboledi ba Loba na yua pe̱ mbale̱. Mibia mena mi titi mbaki mi madie̱le̱ moto o no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe. Mibia ma mpoṅ mi be̱n ngińa o yua mo̱nge̱le̱ na milema masu, di si yaṅa nika.​—1 Tim. 6:20, 21.

5. Njika bolangi ba mpoṅ Bonaisrael ba sengino̱ e, ne̱ni pe̱ nika e takise̱no̱ babo̱ e?

5 Dube̱ la myango mi titi mbale̱ le nde̱nde̱le̱. K’eyembilan, dutea te̱ nje e tombi o mińa ma Mose ponda ńena 10 la bale̱ so̱ṅtane̱ Mundi ma Dikaki oteten a 12 ba bolino̱ bolangi ba bobe. (Mis. 13:25-33) O bola labu la bolangi ba kolise̱ mambo buka ne̱ni ma tano̱, na tumba la Yehova di bwa bo̱ngo̱, di bo̱bo̱ mulema. (Mis.14:1-4) Ońola nje bato ba bono̱ bo̱ngo̱ e? Yen ebe bo̱nge̱le̱ nde ná kana 10 la bale̱ so̱ṅtane̱ ekombo ba tano̱ nde mudumbu mō̱, nje ba kwalino̱ ye mbale̱. Ba banga senga bolangi ba mbale̱ ba Yosua na Kaleb. (Mis. 14:6-10) O mulopo ma no̱kise̱ bwambwam na lakisane̱ pe̱ Yehova, ba po̱si nde o dube̱ bolangi ba mpoṅ. Njik’elemā ye!

6. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa ndutu ke̱ di sengi mambo ma bobe jombwea tumba la Yehova e?

6 Jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ tobotobo ke̱ di sengi myango mi mombweye̱ tumba la Yehova. Di si dimbea to̱ buńa ná Satan nde e munume̱ baboledi ba jemea ba Loba njo̱m. (Bbī. 12:10) Yesu ome̱le̱ ná bate̱nge̱ne̱ biso̱ ba me̱nde̱ “kwala . . . to̱ njika ńai a bobe” o bake̱le̱ biso̱. (Mat. 5:11) Di no̱ngi te̱ di jome̱le̱ iwiye̱, di si me̱nde̱ bwa ndutu ke̱ di sengi mambo ma bobe jombwea tumba la Yehova.

7. Oboso ná o maloma mwe̱ndi ma Inte̱rne̱t to̱ ma telefon, nje wangame̱nno̱ se̱le̱ baise̱ na wame̱ne̱ e?

7 Mo̱ we nde pat’a moto nu to̱ndi lomeye̱ mako̱m na beko̱lo̱ngo̱n mye̱ndi ma Inte̱rne̱t na ma telefon e? We̱n te̱ lambo di mabwesane̱ muńe̱nge̱ to̱ senga myango ma tobotobo, mo̱ o le̱le̱m o loma mo̱ ná o be̱ ńaboso nu camane̱ mo̱ e? Nde oboso ná o maloma mi mye̱ndi se̱le̱ baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne mbaki ná mi myango neno̱ o pula camane̱ me mbale̱ e? Mo̱ na no̱kise̱ mo̱ bwambwam e?’ Yete̱na o titi mbaki, we ná o camane̱ myango ma mpoṅ oteten a bonasango esibe̱ wa bia. Ońola nika, o titi te̱ mbaki ná myango me mbale̱, mo̱to̱ nde bo̱tin a dimse̱, seto̱ ńa loma.

8. Nje bate̱nge̱ne̱ biso̱ o bekombo bō̱ ba bolino̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di sue̱le̱ babo̱ esibe̱ bia e?

8 Njo̱m nipe̱pe̱ ńe ni malee̱ ná ye nde̱nde̱le̱ o be̱ makwasi o loma yi ńai a mye̱ndi esibe̱ se̱le̱ dutea. O bekombo bō̱ ebol’asu e si bolabe̱ wonja o mususu mwe̱se̱, o bō̱ pe̱ ye nde owas’a mwekan. O yi ńai a bekombo, bate̱nge̱ne̱ biso̱ be ná ba camane̱ myango ma mpoṅ o bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱ to̱ bola ná di si lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱. Jombweye te̱ nje e tombi o Rusland ni ta kwaṅ. Polisi yena i ta i belabe̱ ná KGB, i ta i camane̱ myango ma mpoṅ ná bonasango bō̱ bena ba ta ba be̱ne̱ beto̱ti ba sambwe̱le̱ Mboṅ a Yehova. * Jita ba dube̱ mu mpoṅ, na babo̱ ba pawe̱ na bebokedi ba Yehova. A se̱ ndutu e! Bwam bwe nde ná jita labu di timbi, nde bō̱ ba si timbi pe̱ na bon na we̱nge̱. Dube̱ labu di lo̱i. (1 Tim. 1:19) Ne̱ni jeno̱ ná di samba ninka mbeu a ńolo e? Banga camane̱ myango ma mpoṅ to̱ mena mi titi mbaki. O si dube̱ lambo te̱ o masengano̱. Se̱le̱ no̱kise̱ mo̱.

MIBIA MENA MI TITI MBALE̱ O MUSUSU

9. Nje epe̱pe̱ e mabole̱ ná be̱ne̱ la mibia me mbaki di be̱ ndutu e?

9 Mibia mena mi titi mbale̱ o mususu to̱ mi si malangwe̱ mambo me̱se̱ pe̱ mi mabola ná e be̱ ndutu o be̱ mbaki na nje o sengino̱. Myango mena mi titi mbale̱ o mususu mi madenge̱le̱ moto na bambam. Ne̱ni jeno̱ ná jeka ná yi ńai a myango i si denge̱le̱ biso̱ e?​—Efe. 4:14.

10. Ońola nje e tano̱ nde e dia son ninka ná Bonaisrael banane̱ bonasango abu e, nje pe̱ yeki babo̱ e?

10 Jombweye te̱ nje e po̱yedi Bonaisrael bena ba ta ba ja o mudi ma mbe̱ng’a Mo̱pi ma Yordan o mińa ma Yosua. (Yos. 22:9-34) E ta e langwabe̱le̱ babo̱ ná Bonaisrael be o Jedu la Yordan (tumba la Rube̱n, Gad n’epas’a tumba la Manase) ba longi ekokot’a diyo̱ be̱be̱ na Yordan. Di dongo diwo̱ la mi myango di ta mbale̱. Bonaisrael ba mbe̱ng’a Yordan ba se̱medi nde o min myango mena mi si ta mbale̱ o mususu o kwala ná bonasango abu ba mápamwa Yehova, na babo̱ ba ko̱to̱me̱ o wala janane̱ ban ba Jedu bila. (Langa Yosua 22:9-12.) Bwam bwe nde ná, oboso ná ba mala jana, ba se̱le̱ loma bato ba mbaki o no̱kise̱ bo bwambo bwambwam. Nje ba timbino̱ so̱ṅtane̱ e? Ye mbale̱ ná Bonaisrael ba matumba ma Rube̱n, Gad n’epas’a tumba la Manase ba ta ba longa diyo̱, nde seto̱ o dise̱ye̱ maloba ma lobango mabea, nde ná di be̱ babo̱ ka dale la jo̱nge̱le̱. Di diyo̱ di ta nde di longabe̱ ná o kie̱le̱ ni maye̱ be̱se̱ ba bie ná ba ta nde baboledi ba jemea ba Yehova. A se̱ muńe̱nge̱ Bonaisrael ba mbe̱ng’a Yordan ba bono̱ ná ba si bo̱le̱ bonasango abu diboma ońola myango ba sengino̱ mena mi si ta mbale̱ o mususu, nde ná ba no̱ngi ponda o se̱le̱ no̱kise̱ bwambwam nje ba sengino̱!

11. (a) Nje e wan ná Mefiboset a lembe̱ si te̱me̱ la sim e? (b) Ne̱ni David a wusano̱ samba din si te̱me̱ la sim e?

11 Ye ná e po̱ ná di lembe̱ si te̱me̱ la sim ońolana bato ba camane̱ myango jombwea biso̱ mena mi titi mbale̱ o mususu to̱ mena mi si malangwe̱ mambo me̱se̱. Jombweye eyembilan a Kiṅe̱ David na Mefiboset. David a ta a lee̱le̱ Mefiboset sanga la mulema na muyao, a timbise̱le̱ mo̱ mińangadu ma mbamb’ao Saul me̱se̱. (2 Sam. 9:6, 7) Nde ombusa ponda, ba ta ba langwea David myango ma mpoṅ jombwea Mefiboset. Esibe̱ mo̱ wase̱le̱ nje a sengino̱, David a no̱ngi nde bedomsedi ba no̱ngo̱ne̱ Mefiboset myam mao me̱se̱. (2 Sam. 16:1-4) Nde ombusa mo̱ kwala na Mefiboset, David embi diwuse̱ lao, a timbise̱le̱ mo̱ dongo diwo̱ la mińangadu mao. (2 Sam. 19:24-29) Nde David a se̱le̱ te̱ no̱ngo̱ ponda o no̱kise̱ ne̱ni mambo meno̱ o mulopo ma pomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi, din si te̱me̱ la sim di wusa sambabe̱.

12, 13. (a) Nje Yesu a bolino̱ ponda ba bake̱le̱no̱ mo̱ e? (b) Nje jeno̱ ná di bola ke̱ moto a lango myango ma mpoṅ jombwea biso̱ e?

12 Nje weno̱ ná o bola yete̱na moto a bake̱le̱ wa lambo e? Yesu na Yohane mudubisedi ba kusi yi ńai a mitakisan. (Langa Mateo 11:18, 19.) Nje Yesu a bolino̱ ponda ba bake̱le̱no̱ mo̱ e? A si ńamse̱ pond’ao ńe̱se̱ na ngud’ao o lingea mo̱me̱ne̱. Ese̱le̱ nde ná byala na bebolo bao be bole mboṅ. Ka nje te̱ Yesu a kwalino̱, “dibie̱ di te̱se̱be̱ na sim na bebolo bao.”​—Mat. 11:19.

13 Belēdi ba mweńa be oten bena e me̱nde̱no̱ be̱ bwam ná jokwe. Be nde ná: Bato be ná ba kwala mambo ma mpoṅ to̱ ma si te̱nge̱n jombwea biso̱. Je ná di pula lingea biso̱me̱ne̱ o sangise̱ dina lasu. Nde nje jeno̱ ná di bola yete̱na moto a ńamse̱ dina lasu e? Je ná di die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni me̱nde̱ bonde̱ mbale̱. Nde ka nje te̱ jokono̱ n’eyembilan a Yesu, bedangwedi basu ba bwam ba Kriste̱n be ná be sambwe̱le̱ mibakan na myango mena mi titi mbale̱ o mususu.

MO̱ O LAKISANE̱ WAME̱NE̱ BUKA DIME̱NE̱ E?

14, 15. Ońola nje yeno̱ biso̱ lambi ná di lakisane̱ so̱ṅtane̱ lasu e?

14 Joko ná e titi bu o be̱ne̱ beteledi be bake̱ ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la mambo. Nde k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ pe̱ e mawana mitakisan mipe̱pe̱. Yete̱na je nde muboled’a Yehova ńa jemea ńe o boleye̱ mo̱ etum a mimbu, yen ebe di mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ na ye̱ne̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Pondapo̱ di mabolabe̱ pe̱ edube ende̱ne̱ ońola bia lasu la jombwea mambo o mbad’a bwam. Mo̱ nika ńe ná e be̱ biso̱ lambi e?

15 E, nika ńe ná e be̱ mo̱, yete̱na di nise̱mea jita o so̱ṅtane̱ lasu, di botea lakisane̱ biso̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱. Mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten be ná ba botea be̱ne̱ ngińa omo̱ń a dutea lasu. Je ná di botea jo̱nge̱le̱ ná je ná di so̱ṅtane̱ bete̱medi bō̱ to̱ e be̱ nde ná di si no̱kise̱ mambo bwambwam. A se̱ nde̱nde̱le̱ nika ńeno̱! Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di si lakisane̱ so̱ṅtane̱ lasu.​—Min. 3:5, 6; 28:26.

16. O yen eyembilan, nje e tombi o ndabo a bededi e, njika jo̱nge̱le̱ pe̱ To̱m a pomane̱no̱ bolane̱ e?

16 Jombweye te̱ ne̱ni nika ńeno̱ ná e bolane̱. K’eyembilan, mutudu mō̱ ńou nu belabe̱ na To̱m, a ta ala o ndabo a bededi ebiamu ewo̱, nde teten e pungwea mo̱ ponda e̱nno̱ mutudu nupe̱pe̱ Jo̱n, a jai o tebedi nipe̱pe̱ na muto mō̱ ńena nu titi munj’ao. To̱m e̱nno̱ ne̱ni beno̱ o yo̱ lo̱, ba bwane̱ ekwal’abu muńe̱nge̱, ba sokane̱ pe̱ bwanga; nika ńe̱se̱ e bati nde o pungwa mo̱. Na myuedi jita mi po̱ mo̱ o mulopo: Mo̱ Jo̱n e nde o bwa diba lao e? Mo̱ munj’ao a me̱nde̱ nde bolea ne̱ni e? Mo̱ bana bao ba me̱nde̱ nde bolea ne̱ni e? To̱m a ta a máje̱ne̱ ninka mambo ma ndutu ma mabolane̱. E be̱ te̱ ná wa nde we̱ne̱ ninka lambo, ne̱ni o wusano̱ senga e?

17. O yen eyembilan, nje To̱m a timbino̱ so̱ṅtane̱ e, njika belēdi pe̱ nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

17 Nde enge̱le̱ te̱ le̱. To̱ná To̱m a pomane̱no̱ bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná Jo̱n a wite̱ nde musonje, mo̱ a ta a be̱ne̱ beteledi be bake̱ e? Y’ebiamu me̱ne̱, To̱m a bele̱ Jo̱n o musinga. Dutea te̱ ne̱ni mulema mu sibino̱ To̱m ponda okono̱ ná nu muto e nde ar’a Jo̱n, ńena nu po̱i o pe̱pe̱le̱ mo̱. Babo̱ babane̱ ba ta ba mákandane̱le̱ mimbu jita. Kana a tano̱ so̱ nde a tomba, a si ta a be̱ne̱ ponda ndongo, bā na Jo̱n ba si wusa dongame̱ne̱ wuma ipe̱pe̱, ke̱ o ndabo a bededi. Munj’ao a si we̱li be̱ na babo̱. Bwam bwe nde ná, To̱m a si camane̱ mo̱nge̱le̱ mao ma mpenga. Belēdi be nde ná, e be̱ to̱ njika dime̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di mábe̱ne̱no̱ o longe̱ lasu la Kriste̱n, nika e si meka ná di no̱kise̱ lambo te̱ bwambwam ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ lao di te̱nge̱n.

18. Ne̱ni si so̱ṅtane̱le̱ leno̱ ná di bola ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga e?

18 Lambo dipe̱pe̱ di meke̱ biso̱ o no̱kise̱ bwambwam le nde ke̱ bwambo bo mombwea munasango nu si be̱n so̱ṅtane̱le̱ na biso̱. Di si sangilane̱ te̱ mambo, je ná di botea bolane̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga jombwea munasango asu. Je so̱ ná di dube̱ to̱ njika lambo la bobe di sengino̱ ońol’ao esibe̱ wasa bia nga le mbale̱ to̱ ke̱m. Njika belēdi so̱ jeno̱ ná di busane̱ oten e? Be nde ná: Si so̱ṅtane̱le̱ le ná di die̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ye̱ munasango asu mo̱nge̱le̱ ma mpenga mena ma si se̱medi o beteledi be bake̱. (1 Tim. 6:4, 5) Je ná jeka ná di si be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga yete̱na di sumo eko̱n o milema masu. Di si dimbea ná Yehova a mapula ná di to̱nde bonasango asu na lakise̱ pe̱ babo̱ na mulema mwe̱se̱.​—Langa Efeso 4:2, 32.

BETE̱SEDI BA BIBE̱L BE ME̱NDE̱ TATA BISO̱

19, 20. (a) Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱kise̱ lambo te̱ bwambwam e? (b) Nje di malano̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

19 Ye ndutu nin we̱nge̱ o be̱ne̱ beteledi be bake̱ na no̱kise̱ pe̱ mo̱ bwambwam. Ońola nje e? Ońolana o jita la myango mambo me̱se̱ ma si malangwabe̱, to̱so̱ mbale̱ e si malangwabe̱ o mususu, omo̱ń a nika pe̱ di titi ke̱nge̱nge̱. Nje so̱ ye ná yongwane̱ biso̱ e? Jangame̱n bia bete̱sedi ba Bibe̱l na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Bete̱sedi bō̱ be nde ná, nika ńe elemā na iso̱n pe̱ o bola jalabe̱ obiana o maya no̱kise̱. (Min. 18:13) Bete̱sedi bepe̱pe̱ be mome̱le̱ biso̱ ná, di si dube̱ eyala te̱ esibe̱ no̱kise̱ mo̱. (Min. 14:15) Be sukan pe̱ ná, e be̱ to̱ njika dime̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di mábe̱ne̱no̱ o longe̱ lasu la Kriste̱n, di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si lakisane̱ so̱ṅtane̱ lasu. (Min. 3:5, 6) Bete̱sedi ba Bibe̱l be me̱nde̱ tata biso̱ yete̱na di wasi o be̱ne̱ beteledi be bake̱ ná di be̱ mbaki na nje je̱nno̱ to̱ di sengino̱ obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱.

20 Nde mitakisan mipe̱pe̱ me. Me nde ka ni le̱le̱m o busise̱ mbako ni se̱medi nde o je̱ne̱ne̱ l’eboko. O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ jombwea o njika matongo jeno̱ ná di po̱ngo̱ din diwuse̱ na jokwa pe̱ ne̱ni samba mo̱.

^ par. 8 Ombwa Kalat’a mbu ńa Mboṅ a Yehova ńa 2004, map. 111-112, na kalat’a mbu ńa 2008, map. 133-135.