1., 2. a) Katero pomembno sposobnost moramo razviti in zakaj? b) Kaj bomo obravnavali v tem članku?

KOT pravi kristjani moramo razviti sposobnost, da ocenimo informacije in pridemo do pravilnih sklepov. (Preg. 3:21–23; 8:4, 5) Če te sposobnosti ne razvijemo, smo v veliki nevarnosti, da Satan in njegov svet popačita naše razmišljanje. (Efež. 5:6; Kol. 2:8) Seveda pa lahko pridemo do pravilnih sklepov samo, če poznamo dejstva. V Pregovorih 18:13 piše: »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega in doživi ponižanje.«

² V tem članku bomo obravnavali nekaj izzivov, ki so povezani s tem, da pridemo do dejstev in pravilnih sklepov. Poleg tega bomo pregledali praktična svetopisemska načela in primere, ki nam lahko pomagajo izboljšati sposobnost, da informacije pravilno ocenimo.

3. Zakaj moramo upoštevati svetopisemsko načelo, zapisano v Pregovorih 14:15? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Danes so ljudje bombardirani z informacijami. Spletna mesta, televizija in druga javna občila ponujajo na videz neskončno množico idej. Poleg tega so številni zasuti z  elektronsko pošto, tekstovnimi sporočili in novicami od dobronamernih prijateljev in znancev. Ker je namerno širjenje napačnih informacij in izkrivljanje dejstev nekaj običajnega, imamo dobre razloge, da smo oprezni in skrbno pretehtamo, kar slišimo. Katero svetopisemsko načelo nam je lahko v pomoč? V Pregovorih 14:15 piše: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.«

4. Kako nam besede iz Filipljanom 4:8, 9 pomagajo izbirati, kaj bomo brali, in zakaj je pomembno, da imamo pravilne informacije? (Glej tudi okvir » Pomoč pri zbiranju dejstev«.)

⁴ Da bi sprejeli dobre odločitve, potrebujemo trdna dejstva. Zato moramo biti zelo previdni in skrbno izbirati, katere informacije bomo brali. (Beri Filipljanom 4:8, 9.) Časa ne bi smeli zapravljati za brskanje po vprašljivih spletnih mestih z novicami ali za branje nepreverjenih poročil, ki krožijo po elektronski pošti ali kako drugače. Še posebej pomembno je, da ne obiskujemo spletnih mest odpadnikov. Njihov namen je očrniti Božje ljudstvo in popačiti resnico. Napačne informacije vodijo v napačne odločitve. Nikoli ne podcenjujmo tega, kako močno lahko zavajajoče informacije vplivajo na naš um in srce. (1. Tim. 6:20, 21)

5. Katero lažno poročilo so slišali Izraelci in kako je to nanje vplivalo?

⁵ To, da posameznik verjame lažnim informacijam, ima lahko katastrofalne posledice. Premisli denimo o tem, kar se je zgodilo v Mojzesovem času. Dvanajst mož je bilo poslanih, da si ogledajo Obljubljeno deželo, in deset izmed njih se je vrnilo s slabim poročilom. (4. Mojz. 13:25–33) S svojim pretiravanjem in šokantnim poročilom so Jehovovemu ljudstvu povsem vzeli pogum. (4. Mojz. 14:1–4) Zakaj je to na Izraelce tako vplivalo? O Obljubljeni deželi je slabo poročala večina oglednikov, zato so Izraelci morda menili, da njihovo poročilo mora biti resnično. Niso hoteli prisluhniti dobremu poročilu, ki sta ga prinesla zaupanja vredna moža, Jozue in Kaleb. (4. Mojz. 14:6–10) Namesto da bi se seznanili z dejstvi in zaupali Jehovu, so raje verjeli slabemu poročilu. Kako nespametno!

6. Zakaj naj ne bi bili šokirani, če slišimo žaljiva poročila o Jehovovem ljudstvu?

⁶ Še posebej moramo biti previdni, kadar naletimo na poročila o Jehovovem ljudstvu. Nikoli ne pozabimo, da je Satan tožnik Božjih zvestih služabnikov. (Raz. 12:10) Zato je Jezus svaril, da bodo nasprotniki o nas lažnivo govorili »vsakršne hude stvari«. (Mat. 5:11) Če to svarilo vzamemo resno, ne bomo šokirani, kadar bomo slišali žaljive izjave o Jehovovem ljudstvu.

7. O čem bi morali razmisliti, preden pošljemo elektronsko pošto ali tekstovno sporočilo?

⁷ Ali spadaš med tiste, ki svojim prijateljem in znancem radi pošiljajo elektronsko pošto in tekstovna sporočila? Če je tako, potem se takrat, ko v javnih občilih zaslediš kako novo zgodbo ali slišiš doživetje, morda počutiš kot poročevalec, ki želi prvi objaviti vznemirljivo zgodbo. Toda preden pošlješ takšno sporočilo ali elektronsko pošto, se vprašaj: »Ali sem prepričan, da je informacija, ki jo nameravam razširiti, resnična? Ali res poznam dejstva?« Če nisi prepričan, bi lahko med brati in sestrami nehote širil lažne informacije. Kadar imaš pomisleke, izberi »izbriši«, ne pa »pošlji«.

8. Kaj so naredili nasprotniki v nekaterih državah in kako bi lahko nehote sodelovali z njimi?

 ⁸ Pri prenagljenem posredovanju elektronske pošte in tekstovnih sporočil obstaja še ena nevarnost. V nekaterih državah je naše delo omejeno ali odkrito prepovedano. V teh državah naši nasprotniki morda namerno širijo poročila, ki vlivajo strah ali povzročijo, da si bratje in sestre med seboj ne zaupajo. Razmisli o tem, kar se je zgodilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Tajna policija, znana kot KGB, je razširila govorice, da je več odgovornih bratov izdalo Jehovovo ljudstvo. * Mnogi so verjeli takšnim lažnim poročilom in so se zato ločili od Jehovove organizacije. Kako žalostno! Na srečo so se številni kasneje vrnili, toda nekateri se niso. Doživeli so brodolom svoje vere. (1. Tim. 1:19) Kako lahko preprečimo takšen katastrofalen izid? Bodimo odločeni, da ne bomo širili negativnih ali nepreverjenih poročil. Ne bodimo naivni ali lahkoverni. Bodimo prepričani, da poznamo dejstva.

9. Zakaj je med drugim težko priti do pravilnih informacij?

⁹ Še ena ovira pri tem, da pridemo do pravilnih sklepov, so poročila, ki vsebujejo polresnice ali nepopolne informacije. Zgodba, ki vsebuje samo deset odstotkov resnice, je stoodstotno zavajajoča. Kako lahko preprečimo, da bi nas zavedle varljive zgodbe, ki morda vsebujejo delce resnice? (Efež. 4:14)

10. Zakaj so Izraelci skoraj šli v boj proti svojim bratom in zakaj do boja ni prišlo?

¹⁰ Razmisli o tem, kar se je zgodilo Izraelcem, ki so v Jozuetovih dneh živeli na zahodni strani Jordana. (Joz. 22:9–34) Slišali so poročilo, da so Izraelci na vzhodni strani Jordana (Rubenov in Gadov rod ter polovica Manasejevega rodu) zgradili velikanski oltar blizu Jordana. Ta del poročila je bil resničen. Na podlagi teh nepopolnih informacij so Izraelci na zahodni strani sklenili, da so se njihovi bratje uprli  Jehovu. Zato so se zbrali, da bi šli v boj proti Izraelcem, ki so živeli na vzhodni strani. (Beri Jozue 22:9–12.) Še dobro, da so pred napadom k njim poslali nekaj zanesljivih mož, da bi zbrali vsa dejstva. Kaj so izvedeli? Izraelci iz Rubenovega in Gadovega rodu ter polovice Manasejevega rodu oltarja niso zgradili za darovanje žrtev, ampak kot spomenik. Zgradili so ga zato, da bi v prihodnosti vsi vedeli, da so bili tudi oni zvesti Jehovovi služabniki. Kako veseli so morali biti Izraelci, da niso pobili svojih bratov na podlagi nepopolnih informacij, ampak da so si vzeli čas in zbrali dejstva!

11. a) Kako je Mefibošet postal žrtev krivice? b) Kako bi lahko David preprečil to krivico?

¹¹ Včasih smo lahko tudi kot posamezniki žrtev krivice, če o nas krožijo polresnice ali nepopolne informacije. To se je zgodilo Mefibošetu. Kralj David mu je velikodušno in prijazno vrnil vsa polja njegovega deda Savla. (2. Sam. 9:6, 7) Toda kasneje je David o Mefibošetu slišal negativno poročilo. Ne da bi preveril informacije, se je odločil, da mu bo vzel vse imetje. (2. Sam. 16:1–4) Ko je kasneje govoril z Mefibošetom, je uvidel svojo napako in mu vrnil polovico imetja. (2. Sam. 19:24–29) Toda do te krivice ne bi prišlo, če David ne bi prenagljeno ukrepal na podlagi nepopolnih informacij, ampak bi si vzel čas in zbral dejstva.

12., 13. a) Kako se je Jezus odzval na obrekljive obtožbe? b) Kaj lahko naredimo, če kdo o nas širi laži?

¹² Toda kaj lahko narediš, če si sam žrtev obrekljivih obtožb? Ravno to sta doživela Jezus in Janez Krstnik. (Beri Matej 11:18, 19.) Kako se je Jezus odzval? Ni porabil vsega svojega časa in energije za to, da bi se branil. Ljudi je raje spodbudil, naj bodo pozorni na dejstva – na to, kar dela in uči – saj se, kot je rekel, »modrost izkazuje pravična po svojih delih«. (Mat. 11:19)

¹³ Dobro je, da se iz tega nekaj naučimo. Včasih ljudje o nas morda rečejo kaj krivičnega ali kritičnega. Mogoče hrepenimo po pravici in želimo, da bi lahko nekako popravili škodo, ki je bila storjena našemu ugledu. Toda nekaj res lahko naredimo. Če kdo o nas širi laži, lahko živimo tako, da ne bo nihče verjel tem lažem. Zares, kot pokaže Jezusov zgled, lahko s poštenim krščanskim vedenjem ovržemo polresnice in lažne obtožbe.

14., 15. Kako lahko to, da se zanašamo na svojo razumnost, postane zanka?

¹⁴ Da bi torej prišli do pravilnih sklepov, potrebujemo zanesljiva dejstva, do katerih pa se ni vedno enostavno dokopati. Še ena velika ovira je naša nepopolnost. Kaj, če Jehovu zvesto služimo že desetletja? Morda smo si pridobili premišljenost in sprevidevnost. Mogoče nas drugi zelo spoštujejo, ker imamo zdravo presojo. Vendar ali je lahko to tudi zanka?

¹⁵ Da, pretirano zanašanje na lastno razumnost lahko postane zanka. Naša čustva in osebne zamisli bi lahko pričele usmerjati naše razmišljanje. Morda bi si začeli misliti, da lahko v trenutku razumemo okoliščino, četudi nimamo vseh dejstev. To je zelo nevarno! Sveto pismo nas jasno svari, naj se ne zanašamo na svojo razumnost. (Preg. 3:5, 6; 28:26)

16. Kaj se je v izmišljeni zgodbi dogajalo v restavraciji in kaj je Tomaž hitro sklenil?

¹⁶ Razmisli o naslednji izmišljeni zgodbi. Nekega večera izkušen starešina Tomaž  sedi v restavraciji in presenečen opazi starešina Jana, ki za neko drugo mizo sedi z žensko, ki ni njegova žena. Tomaž opazuje, kako se Jan in ženska smejeta, izredno uživata v pogovoru in se na koncu prisrčno objameta. Tomaž postaja vse bolj zaskrbljen. Ali bo zaradi tega prišlo do razveze? Kaj bo z Janovo ženo in njunimi otroki? Tomaž je bil v preteklosti že priča takšnim žalostnim primerom. Kako bi se ti počutil, če bi opazoval ta prizor?

17. Kaj je v izmišljeni zgodbi kasneje izvedel Tomaž in kaj se lahko iz tega naučimo?

¹⁷ Toda ustavi se za trenutek. Tomaž je hitro sklenil, da je Jan nezvest ženi. Vendar ali je zares poznal dejstva? Kasneje istega večera je Tomaž telefoniral Janu. Ali si lahko predstavljaš, kako si je Tomaž oddahnil, ko je izvedel, da je ženska Janova telesna sestra in je prišla na obisk v mesto? Z Janom se nista videla že več let. Ker se je v mestu ustavila samo za nekaj ur, se je Jan lahko z njo dobil le na večerji v restavraciji. Janova žena se jima ni mogla pridružiti. Še dobro, da Tomaž o svojih napačnih sklepih ni govoril z drugimi. Kaj se iz tega naučimo? Ne glede na to, kako izkušeni smo morda kot kristjani, za pravilen sklep vedno potrebujemo tudi dejstva.

18. Kako lahko našo presojo zameglijo osebnostne razlike?

¹⁸ Pri tem, da bi pravilno ocenili informacije, nas včasih morda ovirajo tudi osebnostne razlike med nami in kakim sovernikom iz občine. Če o teh razlikah nenehno premišljujemo, lahko postanemo do sovernika nekoliko sumničavi. In če bomo o njem slišali kaj negativnega, bomo morda temu radi verjeli. Kaj se torej naučimo? Če do sovernika gojimo negativna čustva, lahko pridemo do napačnih sklepov, ki ne temeljijo na dejstvih. (1. Tim. 6:4, 5) Da naša presoja ne bi postala zamegljena, ne smemo dovoliti, da bi zavist in ljubosumje pognala korenine v našem srcu. Ne vdajmo se takšnim negativnim čustvom, ampak imejmo v mislih, da Jehova želi, da ljubimo svoje brate in sestre in jim velikodušno odpuščamo iz srca. (Beri Kološanom 3:12–14.)

19., 20. a) Katera svetopisemska načela nam bodo pomagala informacije pravilno oceniti? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁹ Priti do dejstev in jih pravilno oceniti je v današnjem svetu težko, saj obstaja ogromno nepreverjenih informacij in poročil, polnih polresnic, ovira pa nas tudi lastna nepopolnost. Kaj nam bo pomagalo pri tej zahtevni nalogi? Poznati in upoštevati moramo svetopisemska načela. Eno takšno načelo je, da tisti, ki odgovarja, še preden je slišal dejstva, velja za neumnega in doživi ponižanje. (Preg. 18:13) Drugo svetopisemsko načelo nas spomni, naj ne verjamemo vsaki besedi, ne da bi preverili, ali je resnična. (Preg. 14:15) In tretjič, ne glede na to, koliko izkušenj imamo kot kristjani, moramo biti previdni, da se ne zanašamo na svojo razumnost. (Preg. 3:5, 6) Svetopisemska načela nam bodo v zaščito, če bomo iskali dejstva pri zanesljivih virih. Tako bomo prišli do pravilnih sklepov in sprejemali modre odločitve.

²⁰ Toda obstaja še ena ovira. Nagnjeni smo k temu, da druge sodimo po zunanjosti. V naslednjem članku bomo pregledali nekatere običajne pasti na tem področju in to, kako se jim lahko ognemo.