Hagnente ty agnate’ao

Mamantatse Soa ty Raha Tena Misy vao Rehe?

Mamantatse Soa ty Raha Tena Misy vao Rehe?

“Ze mamale faie mbe tsy nitsanogne, le hagegeagne naho hegnatse ho aze zay.”​—OHAB. 18:13.

HIRA: 126, 95

1, 2. a) Ino ty mila ianarantikagne, le nagnino? b) Ino ty hodinehentikagne ato?

 MILA mahay mamotopototse ty raha fantantikagne tika Kristiana, mba hamantaragne naho maregne ndra tsy maregne i rahay. Tsy ho diso hevetse tikagne amy izay. (Ohab. 3:21-23; 8:4, 5) Sady naho tsy haintikagne ka zay, le ho mora amy i Satana naho ty tontolo’e toy ty hamitake antika. (Efes. 5:6; Kol. 2:8) Hoe ty Ohabolana 18:13: “Ze mamale faie mbe tsy nitsanogne, le tsisy saigne sady ho afa-baraka.” Midika areke zay fa mila mitsanogne ndra mahafantatse ty raha tena misy heike tikagne, vaho izay ho afake hagnatsoake hevetse maregne soa.

2 Hodinehentikagne ato tie nagnino ro tena sarotse ty mamantatse ty raha tena misy naho ty magnatsoake hevetse maregne soa. Handineke toro lalagne naho ohatse boake agnate Baiboly ao ka tikagne, mba hagnampeagne antikagne hahay hamotopototse naho maregne ndra tsy maregne ty raha fantantikagne.

KO MINO “ZE REHAKE IABY”

3. Nagnino tikagne ro toko’e hampihatse i toro lalagne trea amy Ohabolana 14:15 aoy? (Henteo ty sare am-panomboha i lahatsoratsey eo.)

3 Maro ty raha ampahafantaregne o ndatio tie amy izao. Hoe raha tsy mete tapetse zay ty raha rehafegne amy Internet ao naho amy tele vaho amy ty fomba fampitaegne vaovao hafa. Mahazo e-mail naho SMS vaho tatetse maro boake amy ty nama’e ndra ty ndaty fanta’e ka ty ndaty maro. Tena mila mitao areke tikagne. Maro ty ndaty misatry raha mampiparitake raha tsy maregne ndra magnova rehake. Ino ty toro lala ty Baiboly va’e hagnampe antikagne? Hoe ty Ohabolana 14:15: “Mino ze rehake rei’e ze ndaty mora vereveregne, faie ty ndaty mahimbagne mieretseretse soa isake tie hanao raha.”

4. Nagnino ty Filipianina 4:8, 9 ro magnampe antikagne hifily ze raha hovakientikagne? (Henteo ka i tihoey: “ Fomba Ahafantaragne ty Raha Tena Misy.”)

4 Mila mahafantatse ty raha tena misy tikagne naho te handrambe fanapahan-kevetse soa. Mifily soa ze raha hovakientikagne areke tika. (Vakio ty Filipianina 4:8, 9.) Tsy toko’e handany lera hagnenteagne vaovao amy ty tragnom-porarotse tsy le azo antoke soa tikagne ndra handany fotoagne hamakiagne tatetse tsy voamaregne alefa o ndatio amy ty e-mail ndra SMS. Falio ty magnente ty tragnom-poraro o mpivalim-pinoagneo. Ty hampihegne ty finoa o vahoa i Jehovah-o ty tena tanjo iareo sady ty hagnova ty raha tena maregne. Naho tsy maregne ty raha fanta’o, le tsy handrambe fanapahan-kevetse soa rehe. Ko mieretseretse areke tie tsy hisy voka’e amy ty raha eretserete’o naho ty raha am-po’o ao ty raha tsy maregne fanta’o.​—1 Tim. 6:20, 21.

5. Ino ty tatetse raty nirey o Israelitao, sady inogne ty voka izay tamy iareo?

5 Va’e ho tena raty ty voka’e naho mino rehake tsy maregne tikagne. Eretsereto ty raha niseho tamy ty andro i Mosesy. Nisy 12 lahy nirahegne hagnente i Tane Nampitamaegney. Nirehake raha raty miomba i taney ty folo tamy iareo sady nagnita-drehake. (Nom. 13:25-33) Nanjare tena kivy areke i vahoa i Jehovah-y. (Nom. 14:1-4) Nieretseretse varagne iareo fa ze maro mirehake ty maregne. Tsy nimete nitsanogne ty tatetse soa boake amy i Josoa naho i Kaleba iareo. (Nom. 14:6-10) Tsy nikezake hahafantatse ty tena maregne iareo sady tsy natoky i Jehovah, fa ndra aleo’e nino i tatetse ratỳ. Tsy nieretseretse soa iareo.

6. Nagnino tikagne ro tsy toko’e ho gaga naho maharey tatetse tena raty miomba ty vahoa i Jehovah?

6 Naho fa maharey rehake miomba ty vahoa i Jehovah tikagne ro tena mila mitao soa. Ino ty anto’e? Ko haligno fa mpanao kitomboke ty mpanompo i Jehovah tsy mivalike ty Satana. (Apok. 12:10) Izay ty nahavy i Jesosy hampiomagne antikagne tie hisy mpanohetse ‘hamorogne vande, le hirehake fa nanao ze kila raha raty zao iaby’ tikagne. (Mat. 5:11) Tsy toko’e ho gaga areke tikagne naho maharey tatetse tena raty miomba ty vahoa i Jehovah.

7. Ino ty raha toko’e hoeretseretentikagne aloha ty handefasagne e-mail ndra SMS?

7 Tea mandefa e-mail ndra SMS amy ty nama’o ndra amy ty ndaty fanta’o vao rehe? Ino ty atao’o naho fa misy raha trea’o amy vaovao ao ndra nisy raha niseho rei’o? Manahake o mpirehake vaovaò vao rehe, le tea’o naho irehe ty mampahafantatse aze voaloha’e? Eretsereto zao aloha ty handefasagne aze amy ty e-mail ndra SMS: ‘Azoko antoke vao tie maregne ty raha teako halefa toy? Fantako iaby vao ze raha tena misy?’ Va’e hampiparitake raha tsy maregne amo o mpiara-manompò agne rehe, naho tsy nihamaregne’o heike i rahay. Naho misalasala areke rehe le ko alefa i rahay fa foro.

8. Ino ty atao o mpanohetse amy ty tane ila’e agneo? Akore ty va’e hahavy antikagne hagnampe iareo ndra tie tsy satrientikagne aza zay?

8 Nagnino ka ro magnoho-doza ty memeke handefa amy ty ndaty hafa ty e-mail ndra ty SMS nivoarae’o? Voasakatsakagne ndra voarara ty asa fitoriagne amy ty tane hafa agne. Va’e hampiparitake tantara hampitahoragne antikagne ndra hahavy antikagne tsy hifampatoky i mpanohetse amy i tane rey agne. Eretsereto ty raha niseho tamy ty Firaisagne Sovietika taloha tagne. Nampiparitake vande o polisy mietakeo tie nivaliha o rahalahy ila’e managne andraikitseo o mpiara-manompò. * Mampalahelo fa maro ty nino ze vande zay, le niala tamy ty fandamina i Jehovah. Soa avao fa maro ty niheregne naho fa tafara tatoy. Faie misy ty tena tsy niheregne satria nanjare tsy nanam-pinoagne sasa. (1 Tim. 1:19) Ino areke ty azo’o atao mba tsy ho tratse izay rehe? Naho naharey raha raty ndra tantara tsy voaporofo rehe, le ko aparitake zay. Ko le avy le minomino fahatane ze raha rei’o, fa fantaro avao ty raha tena misy.

TSY ZE KILA RAHA MISEHO IABY RO FANTANTIKAGNE

9. Nagnino ka ro va’e ho sarotse kindraike ty mamantatse ty tena maregne?

9 Va’e ho diso hevetse tikagne naho fa ty ampaha’e amy ty raha fantantikagne avao ro maregne ndra tsy ze kila raha iaby ro fantantikagne. Faie naho ty ampaha’e avao ro maregne, le ie iaby ro tsy azo inoagne. Ino areke ty hagnampe antikagne mba tsy ho voafita ty rehake hoe izay?​—Efes. 4:14.

10. Ino ty nahavy o Israelitao fa ho nanafike i rahalahi’e rey, faie nagnino ro ndra tsy nanao izay iareo?

10 Eretsereto ty raha natao Israelita tamy ty faritse ahandrefa i Renerano i Jordana, tamy ty andro i Josoay. (Jos. 22:9-34) Nirey iareo fa nagnamboatse alitara bey marine i reneranoy o Israelita tamy ty faritse atignanagne agneo, ty dika izay ty foko i Robena naho i Gada vaho ty antsasa ty foko i Manase. Maregne zay faie nisy raha hafa tsy fanta iareo. Faie le avy le nieretseretse iareo tie nigoreve tamy i Jehovah o Israelita t’atignanagne agneo le fa ho nitafihe’e. (Vakio ty Josoa 22:9-12.) Hasoan-draha fa nagnirake lahilahy tsiampeampe mba hagnontane ty tena maregne heike iareo. Kay i alitara namboare o Israelita t’atignanagne agneo tsy hanoagne sorogne, fa mba haniahiagne ty tarana iareo tie tsy nivalike tamy i Jehovah ka iareo. Nahatsiaro ho maivagnivagne o Israelita t’ahandrefagne agneo fa tsy nimemeke namono i rahalahi’e rey, fa namotopototse soa ty raha tena nisy heike.

11. a) Nagnino ty Mefiboseta ro nihara ty tsy rare’e? b) Ino ty toko’e ho natao i Davida?

11 Va’e hisy ndaty hampiparitake rehake miomba antikagne ka, faie ty ampaha’e ama’e avao ro maregne, ndra ty raha misy ila’e avao ty rehafe’e. Voka izay, le va’e hihara ty tsy rare’e tikagne. Izao ty nanjò i Mefiboseta, zafe i Saoly. Soa fagnahy tama’e ty Davida Mpanjaka, le nimea’e aze iaby ze tane i Saoly. (2 Sam. 9:6, 7) Faie nisy ndaty nagnaraty i Mefiboseta tamy i Davida agne naho fa tafara tatoy, le avy le nimea’e i ndatỳ iaby ze fanagna i Mefiboseta. Tsy mba nihamaregne’e heike tie maregne vao ndra tsy maregne i raha nirei’ey. (2 Sam. 16:1-4) Faie naho fa nifampirehake tamy i Mefiboseta ty Davida, le nahatsapa tie diso reke, le nahere’e tama’e iaby ty ampaha’e tamy i fanagna’ey. (2 Sam. 19:24-29) Tsy ho nisy ze tsy rare’e zay naho mba nagnontane ty raha tena misy ty Davida fa tsy nimemeke nanapa-kevetse.

12, 13. a) Ino ty natao i Jesosy naho fa nisy nagnaratiraty? b) Ino ty azontikagne atao naho misy mampiparitake vande miomba antikagne?

12 Akore naho misy magnaratiraty rehe? Izay ty nanjò i Jesosy naho i Jaona Mpanao Badisa. (Vakio ty Matio 11:18, 19.) Ino ty natao i Jesosy tamy izay? Tsy nandany ty fotoa’e naho ty heri’e reke mba hagnaporofoagne tie diso ty raha nirehafe o ndatio miomba aze. O ndatio ro nirisihe’e hagnente ty raha tena misy. Nampandinehe’e ty raha natao’e naho ty raha nampianare’e iareo. Hoe reke: ‘Ty raha atao o ndatio ro ahatreavagne naho hendre reke ndra tsy hendre.’​—Mat. 11:19.

13 Misy lesogne lahibey azo’o ianaragne boake amy izay. Va’e hagnaraty ndra hagninje azo o ndatio kindraike, le va’e hanjare ho raty laza rehe. Ino areke ty azo’o atao? Atorò amy ty fomba fiaigna’o tie tsy maregne i vandey. Treantikagne amy ty ohatse nenga i Jesosy fa naho fa manao ty maregne avao ty Kristiana raike, le ho voaporofo hoaze tie tsy maregne i kitomboke atao o ndatio azey.

MATOKY TEGNA BEY VAO REHE?

14, 15. Nagnino tikagne ro tsy toko’e hiantehetse amy ty fahaiantikagne?

14 Treantikagne teo fa sarotse ty mamantatse tie tena maregne vao sa tsy maregne ty raha fantantikagne. Vao mainke manovogne izay ka itikagne tsy voririkey. Va’e nanompo i Jehovah fa ela tikagne, le manjare mahay mieretseretse soa naho mahay magnambake. Va’e tena hagnaja antikagne o ndatio noho itikagne mahay mamantatse ty raha tena misy. Faie va’e hampisy olagne zay.

15 Naho miantehetse loatse amy ty fahaiantikagne tika, le va’e ty fihetseham-pontikagne ro hikomandy antikagne, ndra itikagne hifantoke bey amy ty heventikagne. Naho fa misy raha miseho, le va’e le avy le hieretseretse tikagne tie fa azontikagne soa i rahay, ie amy izao tsy haintikagne iaby ze raha misy. Va’e ho tena raty ty voka izay. Mampitao antikagne areke ty Baiboly mba tsy hiantehetse amy ty fahaiantikagne.​—Ohab. 3:5, 6; 28:26.

16. Ino ty raha niseho tamy ty hotely raike tagne, arake i ohatse teoy? Ino ty le avy le nieretserete i Vonjy?

16 Intoy misy ohatse. Misy androanavi-pagnahy roe atao tihoe Hery naho i Vonjy. Fa ela ty naha androanavi-pagnahy i Vonjy. Nihinagne tamy ty hotely reke indraike hariva zay, le trea’e tagne ka ty Hery. Nisy ampela niarake nihinagne tamy i Hery, le tena falefale iareo roe. Nifamihigne ka iareo. Nivali-doha ty Vonjy satria tsy valy i Hery i ampelay. Nieretseretse reke tie: ‘Hisarake zane ty Hery naho i vali’e? Le hanao akore ty vali’e? I ana iareoy hanao akore?’ Fa nahatrea mpivaly nizoe izay ty Vonjy. Akore naho i rehe ty nahatrea i Hery naho i ampelay?

17. Nagnino ro diso hevetse ty Vonjy? Ino ty ianarantikagne boake amy izay?

17 Maregne fa le avy le nieretseretse ty Vonjy tie, nampirafe ty Hery. Faie nahafantatse ze kila raha vao reke? Le avy le nitelefony i Hery reke tamy i hariva igne avao. Kay rahavave i Hery i ampelay. Fa an-tao’e iareo roe ro tsy nifankatrea. Boake lavitse i rahavave’ey le nandalo kede tagnate ty lera tsiampeampe avao. I Hery avao areke ty afake niarake nihinagne tama’e tan-kotely agne, fa tsy afake ty vali’e. Soa avao fa mbe tsy nirehafe i Vonjy tama o ndaty hafa i eretsere’ey. Ino ty ianarantikagne boake amy izay? Ndra tie fa ela bey aza tikagne ro nanompo i Jehovah, le mila mikezake avao mamantatse ty raha tena misy.

18. Ino ty va’e hiseho naho tsy mifagnarake amy ty mpiara-manompo amantikagne tika?

18 Va’e tsy ho vognogne hamantatse ty raha tena misy ka tikagne naho tsy mifagnarake amy ty rahalahy ndra rahavave raike. Va’e tsy hatokitoky aze tikagne naho i raha tsy ifagnarahantikagne ama’ey ro mibahagne an-tsaintikagne ao. Naho vaho maharey raha raty miomba aze areke tikagne, le avy le te hino i rahay. Ino ty ianarantikagne boake amy izay? Naho boseboseke amy ty mpiharo finoagne amantikagne tika, le va’e tsy hagnente ty raha tena misy sady ho diso hevetse miomba iareo. (1 Tim. 6:4, 5) Faie tsy hiseho zay naho afahantikagne boake am-pontikagne ao ty fialognagne naho ty fitsiriritagne. Ekeo tie tsy maintsy tea o rahalahy naho rahavaventikagneo tika sady tsy maintsy mamela iareo amy ty fo.​—Vakio ty Kolosianina 3:12-14.

HO VOARO TIKAGNE NAHO MAGNORIKE TY TORO LALA TY BAIBOLY

19, 20. a) Ino ty toro lala ty Baiboly hagnampe antikagne naho maregne ty raha fantantikagne ndra tsy maregne? b) Ino ty hodinehentikagne amy ty lahatsoratse magnarake?

19 Treantikagne teo areke fa tsy mora ty mamantatse naho maregne ndra tsy maregne ty raha fantantikagne. Mateteke ka ro tsy ze kila raha iaby ro ampahafantaregne o ndatio, ndra ty ampaha’e amy ze rehafegne amy iareo avao ro maregne. Itika ka toe tsy voririke. Ino areke ty hagnampe antikagne? Mila mahafantatse naho mampihatse ty toro lala ty Baiboly tikagne. Agnisa izay i tihoey, hagegeagne naho mahamegnatse ty mamale, faie mbe tsy mahafantatse ty raha tena misy. (Ohab. 18:13) Ko le avy le mino ze raha rehafe o ndatio ka. (Ohab. 14:15) Fara’e, ndra tie fa ela bey aza tikagne ro nanompo i Jehovah, le tsy toko’e hiantehetse amy ty fahaiantikagne. (Ohab. 3:5, 6) Ho voaro tikagne naho mampihatse ty toro lala ty Baiboly, sady mikezake mamantatse ty raha tena misy. Tsy ho diso hevetse tikagne ty amy izay sady ho afake handrambe fanapahan-kevetse soa.

20 Faie mbe misy olagne hafa ka. Mora mitsara ivela’e tikagne. Hohenteantikagne amy ty lahatsoratse magnarake tie ino mahavy antikagne mitsara ivela’eo, sady ino ty hagnampe antikagne tsy hanao izay.