1. Njik’edinge̱ Yesaya a bīse̱no̱ jombwea Yesu e, ońola nje pe̱ e membeno̱ biso̱ e?

YESAYA a mabola biso̱ mbaki na dipita o eding’ao jombwea Sango asu Yesu Kristo. Yesaya a bīse̱ ná Yesu “a si me̱nde̱ kaise̱ kaponda byombwedi ba miso̱, to̱ bakwa kaponda sengasengane̱ la matoi.” A me̱nde̱ nde “kaise̱ bayaṅabe̱ kaponda te̱me̱ la sim.” (Yes. 11:3, 4) Ońola nje nika e membe̱no̱ biso̱ e? Ońolana je nde o wase ni londi na ndando na mo̱nge̱le̱ ma mpenga. Di be̱n ńo̱ng’a nu mukaisedi ńe ke̱nge̱nge̱ Yesaya a kwaledino̱, ńena nu si me̱nde̱ kaise̱ biso̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko!

2. Nje Yesu anedino̱ biso̱ ná di bole e, nje pe̱ di malano̱ jombwea o din jokwa e?

² Di makaise̱ bato buńa te̱. Nde kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, mbad’asu ńa kaise̱ e titi ná e we̱le̱ be̱ ke̱nge̱nge̱ ka ńa Yesu, ebanja biso̱ di le̱le̱me̱ nde o kaise̱ kaponda nje miso̱ masu ma me̱ne̱no̱. Nde, ponda Yesu a tano̱ o wase, anedi ná: “[Ese̱le̱] kaise̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko, nde kaise̱ nde muka mu te̱m.” (Yohane 7:24) Yesu a mapula so̱ nde ná di be̱ ka mo̱, ná di si kaise̱ bane̱ kaponda je̱ne̱ne̱ labu l’eboko. O din jokwa, di mala to̱pea mambo malalo mena ma yo̱ki tute̱le̱ bato o kaise̱ kaponda nje miso̱ mabu ma me̱ne̱no̱, nika ná: muso̱no̱  m’eyobo to̱so̱ ekombo, m’bwaṅ, na mimbu. O to̱ti te̱, di mala je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ be byanedi ba Yesu o ebolo.

3, 4. (a) Njika mambo ma tute̱le̱ Petro o tukwa mbad’ao ńa je̱ne̱ Basibi e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Njika mbal’a peńa Yehova ongwane̱no̱ Petro o so̱ṅtane̱ e?

³ Dutea te̱ mo̱nge̱le̱ ńamuloloma Petro a tano̱ a be̱ne̱ niponda a belabe̱no̱ o wala o Kaisarea omboa mō̱ ńa Basibi Kornelio. (Bebolo 10:17-29) Ka bane̱ Bajū ba pond’ao, Petro a kokedi nde na din jo̱nge̱le̱ ná Basibi ba si sangi. Nde, e̱n mambo mō̱ mongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo. K’eyembilan, a ta a kusa je̱ne̱ la betańsedi. (Bebolo 10:9-16) Nje Petro e̱nno̱ e? Ewa e londi na ńama i si sangi e masiba ka sanj’a mbo̱m oboso bao, na doi di po̱ye̱ mo̱ ná: “A Petro, te̱me̱, bwa, o de!” Nde Petro a bangi, nate̱na ngedi ilalo. Ngedi te̱ a bangino̱, di doi lena di ta di wa o mo̱ń, di ta di langwea mo̱ ná, “ma Loba a sangise̱no̱ o s’angame̱n langa mo̱ lońo̱ńo̱.” Ombusa di je̱ne̱, a si ta a so̱ṅtane̱ nje di doi di tano̱ di pula langwea mo̱. Ja to̱ son, nde bato ba lomabe̱ na Kornelio ba po̱ino̱. Ombusa mo̱ kusa bediedi ba mudī-musangi, Petro a bupe̱ bato ba lomabe̱, ala na babo̱ o ndabo a Kornelio.

⁴ Petro ombwa te̱ mambo bupisane̱ je̱ne̱ne̱ l’eboko, a si wusa jingea o ndabo a Kornelio. Ebanja Bajū ba si ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ jingea o mandabo ma Basibi. Ońola nje so̱ alono̱, to̱ná a tano̱ a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma ndando jombwea Basibi e? Nje e tute̱le̱ mo̱ ye nde je̱ne̱ a kusino̱ lena di tuko mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo, name̱ne̱ pe̱ na mbaki ńena mudī-musangi mu bolino̱ mo̱. Myango Kornelio a langwedino̱ Petro mi ta mi tapa mo̱, na mudī-musangi mu tute̱le̱ Petro o kwala ná: “Na mbale̱ na máso̱ṅtane̱ ná Loba a titi ndando, nde o tumba te̱ nu nu mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱, a bola pe̱ te̱me̱ la sim a makasabe̱ na mo̱.” (Bebolo 10:34, 35) Di so̱ṅtane̱ la peńa di bwese̱ Petro muńe̱nge̱​—nde di ta pe̱ lombwea Kriste̱n ye̱se̱! Ne̱ni e?

5. (a) Nje Yehova a mapulano̱ ná Kriste̱n ye̱se̱ i so̱ṅtane̱ e? (b) To̱ná di bino̱ mbale̱, njika mo̱nge̱le̱ me ná ma sikime̱ye̱ biso̱ o mulema e?

⁵ Yehova a ta nde ongwane̱ Kriste̱n ye̱se̱, tongwea na Petro, o so̱ṅtane̱ ná a titi ndando. A si mombwea muso̱no̱ m’eyobo, tumba, ekombo, mbia, to̱ diwengisan la leme̱. To̱ njika mome to̱ muto nu mabwe̱ Loba bo̱ngo̱ na nu mabole̱ pe̱ nje e te̱nge̱n a makasabe̱ na mo̱. (Gal. 3:26-28; Bbī. 7:9, 10) Penda to̱ po̱ e titi ná o bi ná nika ńe mbale̱. Nde ye so̱ te̱ ná o kokedi nde o ekombo to̱ o ndabo a mbia bato ba be̱ne̱nno̱ bane̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga e? We ná wo̱nge̱le̱ ná o titi ndando, nde o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma ndando ma sikimedi wa o mulema. To̱ mo̱me̱ne̱ Petro, nu kusi edube o bīse̱ ná Yehova a titi ndando, a timbi lee̱le̱ ndando ombusa ponda. (Gal. 2:11-14) Ne̱ni jeno̱ ná di sengane̱ Yesu, nde jese̱le̱ pe̱ kaise̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko e?

6. (a) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o dubwa mo̱nge̱le̱ ma ndando o milema masu e? (b) Nje bolangi mutudu mō̱ a bolino̱ bo bonde̱no̱ e?

⁶ Jangame̱n o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ bupisane̱ mwe̱ne̱n m’Eyal’a Loba o bia nga di be̱n mo̱nge̱le̱ ma ndando to̱ ke̱m. (Mye. 119:105) Di be̱n pe̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la ba bena ba to̱ndi biso̱ bena ba me̱ne̱ ná di be̱n beboledi ba ndando, to̱ e be̱ nde ná biso̱me̱ne̱ di si me̱ne̱ mo̱. (Gal. 2:11, 14) Ye ná e be̱ ná y’ebe̱yedi e sikimedi biso̱ oteten ńai ńena biso̱me̱ne̱ di si bino̱. Jombweye eyembilan a mutudu mō̱ nu boli bolangi jombwea babaedi bō̱ be o ebol’a pond’a mususu. Mome e nde  mun’a tumba diwo̱ bane̱ ba maye̱use̱no̱. E me̱ne̱ne̱ biana, nu mutudu a si ta a bia ná mo̱me̱ne̱ a be̱n mo̱nge̱le̱ ma ndando jombwea di tumba. O bolangi bao, a to̱pi mambo jita ma bwam jombwea nu munasango; nde o byala bao besukan a kwala ná: “To̱ná eno̱ nde mō̱ ńa [yen ekombo], bede̱mo bao na mbad’ao ńa longe̱ ba mongwane̱ bane̱ o so̱ṅtane̱ ná be̱ la mō̱ [ńa di tumba], di si mapula kwala ye̱ke̱i te̱ ná we nde mō̱ ńe mbindo, nu be̱n beboledi ba ńakaka, ka nje te̱ yeno̱ na bato ba [di] tumba.” Mo̱ we o so̱ṅtane̱ nje nika e mapulano̱ kwala e? E be̱ to̱ njika m’bē̱ di be̱nno̱ o mwemba, jangame̱n no̱ngo̱ ponda o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱, na le̱le̱me̱ pe̱ o kasa jongwane̱ ná di we̱le̱ so̱ to̱ muse̱se̱le̱ ma ndando mu dia biso̱ o mulema. Nje epe̱pe̱ jeno̱ ná di bola e?

7. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná milema masu mi telam na bwē e?

⁷ Ndolo e me̱nde̱ timbane̱ epol’a ndando yete̱na di tele̱ milema masu na bwē. (2 Kor. 6:11-13) Mo̱ o ko̱lo̱ngo̱ne̱ nde be̱ne̱ mindenge buka te̱ na bato ba mulemlem ma muso̱no̱ m’eyobo, tumba, ekombo, n’eyem’a bwambo ka wa e? Yete̱na nika, tele̱ mulema mo̱ngo̱ na bwē. We ná o bele̱ pat’a bato ye̱se̱ o te̱ dikalo na wa, to̱ bele̱ babo̱ o da ombo’ango̱, to̱ o son a ndema ya longe̱le̱ ńolo. (Bebolo 16:14, 15) O boli te̱ nika, o me̱nde̱ londe̱ mulema mo̱ngo̱ na ndolo kańena ndando e si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱ne̱ epolo oten. Nde matongo mape̱pe̱ me di le̱le̱mno̱ o kaise̱ bape̱pe̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko. Di kwaleye te̱ ońola m’bwaṅ.

8. Bupisane̱ Levitiko 19:15, ne̱ni m’bwaṅ to̱ tue ba be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mbadi di me̱ne̱no̱ bane̱ e?

⁸ M’bwaṅ mwe nde lambo dipe̱pe̱ le ná di bola ná di kaise̱ bane̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko. Kalat’a Levitiko 19:15 mo̱ ná: “O si swele̱ mutuedi to̱ tembea nunde̱ne̱, kaise̱ nde munaso̱ngo̱ kaponda te̱me̱ la sim.” Nde ne̱ni m’bwaṅ to̱ tue la moto ba be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mbadi di me̱ne̱no̱ mo̱ e?

9. Njika mbale̱ ni mabwesane̱ ndutu Salomo a tilino̱ e, nje pe̱ nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁹ Mudī-musangi mu tute̱le̱ Salomo o tila o Minia 14:20, nin mbale̱ ni mabwesane̱ ndutu jombwea bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ ná: “Mutuedi a singabe̱ na [munasango, NW] ao mo̱me̱ne̱, nde bato̱nde̱ ńam’bwaṅ be jita.” Nje mu munia mu mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Mu mokwe̱le̱ nde biso̱ ná, di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di to̱ndo̱ be̱ne̱ ka mako̱m bonasango be m’bwaṅ, nde di we̱nge̱me̱ye̱ ba be tue. Ońola nje yeno̱ nde̱nde̱le̱ o me̱ne̱ mweńa ma bonasango bupisane̱ m’bwaṅ mabu buka te̱ e?

10. Njika mbad’a bola ńe bobe Yakobo a to̱pedino̱ e?

¹⁰ Je ná jinge̱le̱ diwengisan la klas’a bato o mwemba yete̱na di makaise̱ bato bupisane̱ m’bwaṅ mabu. Mokwedi Yakobo ome̱le̱ ná nin mbad’a bola e wan diwanje̱ o myemba mō̱ ma ńo̱ṅo̱n a boso. (Langa Yakobo 2:1-4.) Di no̱nge jangame̱ye̱ ná nin ńai a jo̱nge̱le̱ e si takise̱ myemba masu we̱nge̱. Ne̱ni jeno̱ ná jana ná di si kaise̱ bato kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko e?

11. Ońola nje mulatako ma moto na Yehova mu si se̱medino̱ o mabe̱ne̱ mao e? Bola beteledi.

¹¹ Jangame̱n o je̱ne̱ bonasango asu ka ne̱ni te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱. Yehova a si mawe̱le̱ moto tiki ońolana e m’bwaṅ to̱ tue. Mulatako masu na mo̱ mu si me̱nde̱ se̱me̱ye̱ to̱ buńa o dime̱ne̱ la be̱ne̱ lasu to̱ si be̱ne̱ lasu. Ye mbale̱ ná Yesu a kwali ná “yambi na m’bwaṅ o jingea o janea la mo̱ń,” nde a si kwali ná nika e titi ná e we̱le̱ be̱. (Mat. 19:23) O  mune̱ mudi, Yesu a kwali pe̱ ná: “Bonam na bińo̱ le tue, ebanja janea la Loba je lańu.” (Lukas 6:20) Nde, nika e si ta e pula kwala ná batuedi be̱se̱ ba ta ba namsabe̱ tobotobo, ba kasa pe̱ belēdi ba Yesu. Jita labu di si kasi belēdi bao. Belēdi be nde ná, Di titi ná di kaise̱ mulatako ma moto na Yehova bupisane̱ mabe̱ne̱ mao.

12. Njika jome̱le̱ betiledi be mabolano̱ bam’bwaṅ na batue e?

¹² Nika ńe biso̱ bonam o be̱ne̱ jita la bonasango na bonańango, bam’bwaṅ na batue, bena ba to̱ndi Yehova, ba maboleye̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Betiledi be mome̱le̱ bam’bwaṅ ná, “ba si ne̱nge̱ dipita labu o m’bwaṅ m’elolonge, nde omboa Loba.” (Langa 1 Timoteo 6:17-19.) Eyal’a Loba e mome̱le̱ pe̱ baboledi ba Loba be̱se̱, bam’bwaṅ na batue ná, bangame̱ye̱ na nto̱ndi ma mo̱ni. (1 Tim. 6:9, 10) Na mbale̱, di tele̱ te̱ miso̱ masu o je̱ne̱ bonasango asu ka ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱, di si me̱nde̱ wasa kaise̱ babo̱ buka te̱ bupisane̱ be̱ne̱ labu to̱ si be̱ne̱ labu. Nje pe̱ so̱ kwala jombwea mimbu ma moto e? Mo̱ je ná di se̱me̱ye̱ oten o kaise̱ bane̱ e? Jombweye te̱.

13. Nje Betiledi be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea edube ońola batudu ba bato e?

¹³ Betiledi be mome̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱ ná di bole ba ba mákokwe̱ mimbu edube yangame̱n babo̱. Levitiko 19:32 mo̱ ná: “Te̱me̱ye̱ mulopo ma ńue̱, dube̱ mudun a moto, o bwe pe̱ Loba lo̱ngo̱ bo̱ngo̱.” Minia 16:31 pe̱ mu mabola mulemlem ma jome̱le̱ ná, “ńue̱ ye nde ekoto edube i makusabe̱ nde na te̱me̱ la sim.” Denge̱ Paulo pe̱ a mome̱le̱ Timoteo ná a si domea mutud’a moto, nde e̱ne̱ nde mo̱ ka sango. (1 Tim. 5:1, 2) To̱ná Timoteo a tano̱ a be̱ne̱ doi o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ omo̱ń a yi ńai a bonasango, a ta angame̱n o lee̱le̱ babo̱ nded’a mulema n’edube.

14. O njika bete̱medi e te̱nge̱nno̱ ná di bole moto ńe biso̱ mutudu jome̱le̱ di mapule̱ to̱ domea mo̱ e?

¹⁴ Nde nate̱na o njika dime̱ne̱ so̱ di me̱nde̱no̱ bupe̱ din jome̱le̱ e? K’eyembilan, ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ yete̱na munasango ńā nde mutud’a moto a boli bobe na m’boṅsan, to̱ ná e o sue̱le̱ lambo di si do̱lisane̱ Yehova e? Yehova a si me̱nde̱ kaise̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko to̱ lakise̱ mubole̱ bobe na m’boṅsan ońolana e nde mudun a moto. Maka ben bete̱sedi be maso̱be̱ o Yesaya 65: 20, NW: “Ńabobe a me̱nde̱ loabe̱, to̱ a be̱ nde bodun b’ebwe’a mbu.” Edinge̱ding’a mu mulemlem ma bete̱sedi e maso̱be̱ o je̱ne̱ la Hesekiel. (Hes. 9:5-7) Ońola nika, nje yangame̱n be̱ biso̱ mweńa o ponda ye̱se̱ ye nde ná di bole Mudun a Koba na Ngindi, Yehova Loba, edube. (Dan. 7:9, 10, 13, 14) Di boli te̱ nika, di si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱ o domea moto nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱, to̱ a be̱ne̱ nde njika mimbu.​—Gal. 6:1.

15. Njika belēdi di mokwano̱ na ńamuloloma Paulo jombwea edube ońola bonasango be beso̱mbe̱ e?

¹⁵ Nje pe̱ jeno̱ ná di kwala jombwea beso̱mbe̱ e? Ne̱ni o me̱ne̱no̱ babo̱ e? Ńamuloloma Paulo a tiledi eso̱mb’a moto Timoteo ná: “To̱ moto a si yaṅa wa ońolana we mūtu, nde be̱ badubedi eyembilan o byala, o bedangwedi, o ndolo, o dube̱, o ko̱nji.” (1 Tim. 4:12) Paulo a matila ben byala ke̱ Timoteo a be̱n lambo ka 30 ma mbu. Nde, Paulo a ta a bola mo̱ m’bē̱ ma bodilo. Njika belēdi so̱ jangame̱nno̱ busane̱ oten e? Be nde ná, di si kaise̱ bonasango be nde beso̱mbe̱ buka te̱ ońolana ba dia nde bautu. Di si dimbea ná to̱ mo̱me̱ne̱ Sango asu Yesu a londise̱ nde m’bē̱ mao  mwe̱se̱ o wase ke̱ e eso̱mb’a moto ya lambo ka 30 ma mbu.

16, 17. (a) Bupisane̱ nje batudu bangame̱nno̱ jombwea nga munasango a dongame̱n o te̱se̱be̱ ka muboledi to̱ mutudu e? (b) Ne̱ni mbad’a je̱ne̱ ńa moto mo̱me̱ne̱ to̱ beboledi ba tumba ńeno̱ ná e te̱nge̱ne̱ Betiledi e?

¹⁶ Ye ná e be̱ ná di kokedi nde o tumba lena beso̱mbe̱ be si mabolabe̱no̱ edube. Nika ńe ná e bola ná e be̱ batudu ndutu o bola mboṅ a bwam ońola beso̱mbe̱ bena bā nde bato ba dongame̱n o te̱se̱be̱ ka baboledi to̱ batudu. Batudu be̱se̱ ba si dimbea ná Betiledi be si mabola mimbu mi mapule̱ ná munasango a te̱se̱be̱ ka muboledi to̱ mutudu. (1 Tim. 3:1-10, 12, 13; Tito 1:5-9) Mutudu a te̱se̱ te̱ mao myeka ma mo̱me̱ne̱ mena mi se̱medi nde o beboledi ba tumba a wuno̱, ke̱ a titi o bola bupisane̱ Betiledi. Ka ni dongame̱n ńa beso̱mbe̱ ńangame̱n nde me̱ne̱be̱ bupisane̱ ebongo a dime̱ne̱ y’Eyal’a Loba, nde seto̱ kaponda je̱ne̱ labu la mambo to̱ kaponda beboledi ba tumba ba wuno̱.​—2 Tim. 3:16, 17.

¹⁷ Batudu ba si bupe̱ te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l nde ba se̱me̱ye̱ nde o beboledi ba tumba, nika e meka ná beso̱mbe̱ bena bā ńai ni dongame̱n o bambe̱ m’bē̱ be te̱se̱be̱. O ekombo ewo̱, munasango mō̱ ńena nu ta nde muboledi nu dongame̱n a ta a bolabe̱ m’bē̱ ma bodilo jita. To̱ná batudu ba mwemba mao ba tano̱ mudumbu mō̱ ná yen eso̱mbe̱ yā ńai ni dongame̱n o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ o be̱ mutudu, a si te̱se̱be̱. Ngus’a batudu iwo̱ yena i ta nde yā badun, i ta i tingame̱ o kwala ná nu munasango a me̱ne̱ne̱ mūtu jita o be̱ mutudu. Nje ye ndutu ye nde ná nu munasango a si te̱se̱be̱ nde mutudu buka te̱ ońola je̱ne̱ne̱ lao. To̱ná nika ńeno̱ nde eyembilan ewo̱, milangi mi mabola mboṅ ná nin mbad’a jo̱nge̱le̱ e lań o jita la bekombo o wase. Ye mweńa jita ná di se̱me̱ye̱ nde o Betiledi seto̱ o mbad’a beboledi ńa tumba lasu to̱ mbad’asu ńa je̱ne̱ mambo! Na nika buka te̱ nde jeno̱ ná di bupe̱ malea ma Yesu, jese̱le̱ pe̱ o kaise̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko.

18, 19. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ bane̱ kaponda diso̱ la Yehova e?

¹⁸ To̱na k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱, je ná jokwa o je̱ne̱ bane̱ kaponda diso̱ la Yehova lena di titi ndando. (Bebolo 10:34, 35) Nika e mabaise̱ ná di po̱nge miwe̱n na jombwea pe̱ mome̱le̱ m’Eyal’a Loba ponda te̱. Di we̱le̱ te̱ man mome̱le̱ o ebolo, di me̱nde̱ o bupe̱ ben byanedi ba Yesu ná jese̱le̱ kaise̱ kaponda je̱ne̱ne̱ l’eboko, di benga pe̱ o bola nika.​—Yohane 7:24.

¹⁹ Son a ponda, Kiṅ’asu Yesu Kristo, a me̱nde̱ kaise̱ mbel’a moto ńe̱se̱, seto̱ kaponda byombwedi ba miso̱ to̱ bakwa kaponda sengasengane̱ la matoi, nde kaponda te̱me̱ la sim. (Yes. 11:3, 4) A se̱ bwam nik’e me̱nde̱no̱ be̱ e!