Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Inamu tokola she likolelela keholokepo lokombada

Inamu tokola she likolelela keholokepo lokombada

“Inamu tokola pashipala, tokoleni etokolo la yuka.” — JOH. 7:24.

OMAIMBILO: 142, 123

1. Jesaja okwa xunganeka shike shi na sha naJesus, nomolwashike tashi tu omukumo?

EXUNGANEKO laJesaja li na sha nOmwene wetu Jesus Kristus otali tu kumike. Jesaja okwa kala nale a xunganeka kutya Jesus “ita tokola ngaashi omesho taa tale noita yukifa ngaashi omatwi aye aa udu. Eehepele ote di tokolele pauyuki.” (Jes. 11:3, 4) Omolwashike osho tashi tu omukumo? Omolwaashi otu li mounyuni uyadi onhondo. Atushe otwa halelela Omutokoli a wanenena, oo ita tokola she likolelela keholokepo lokombada.

2. Jesus okwe tu lombwela tu ninge shike, nohatu ka kundafana shike moshitukulwa eshi?

2 Efiku keshe ohatu tokola ovanhu. Ashike tu li ovanhu inava wanenena, ihatu dulu okutokola oinima pauyuki ngaashi Jesus ha ningi. Ohatu nwefwa mo noupu kwaasho omesho etu e wete. Kakele kaasho, eshi Jesus a li kombada yedu, okwa popya a ti: “Inamu tokola pashipala, tokoleni etokolo la yuka.” (Joh. 7:24) Osha yela kutya Jesus okwa hala tu kale twe mu fa notuha kale hatu tokola ovanhu she likolelela keholokepo lokombada. Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana eenghalo nhatu omo ovanhu hava nwefwa mo kwaasho ve wete nomesho avo: omuhoko, oupuna nosho yo omido. Monghalo keshe, ohatu ka konakona eenghedi tadi longo di na sha nokudulika koshipango shaJesus.

OKUTOKOLA VAMWE SHE LIKOLELELA KOUKWAMUHOKO

3, 4. (a) Oiningwanima ilipi ya li ya ningifa omuyapostoli Petrus a lundulule etaleko laye li na sha naavo vehe fi Ovajuda? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.) (b) Jehova okwa li a kwafela ngahelipi Petrus a ude ko oshili ipe?

3 Diladila kwaasho sha li tashi ingaana momadiladilo omuyapostoli Petrus eshi a li a lombwelwa a ye kuKesarea, keumbo laKornelius oo ehe fi Omujuda. (Oil. 10:17-29) Ngaashi Ovajuda vopefimbo laye, Petrus okwa li a itavela kutya ovo vehe fi Ovajuda inava koshoka. Ashike opa li pa ningwa oinima yonhumba oyo ya li ye mu linyengifa a lundulule etaleko laye. Pashihopaenenwa, okwa li a mona emoniko. (Oil. 10:9-16) Mbela Petrus okwa li a mona shike? Okwa li a mona oshikwatelwa shi na oinamwenyo inai koshoka shi li komesho yaye nokwa li a uda ondaka tai di meulu tai ti: “Fikama Petrus, dipaa u lye!” Petrus okwa li a anya. Ndele ondaka ya dja meulu oya li ye mu lombwela ya ti: “Keshe eshi Kalunga e shi yapula, ove ino shi tya osha nyata.” Konima yemoniko, Petrus okwa li a lyalyakana kwaasho ondaka ya li tai kendabala oku mu lombwela. Opo nee opa li pe uya ovatumwa va dja kuKornelius. Konima eshi Petrus a wilikwa komhepo iyapuki, okwa li a pula komesho ndele ta i novatumwa ovo keumbo laKornelius.

4 Ngeno Petrus okwa tokolele she likolelela kwaasho ha mono, ngeno ina ya ko keumbo laKornelius. Ovajuda kava li hava ende momaumbo aavo vehe fi Ovajuda. Omolwashike Petrus a li a pula komesho nonande opa li pe na onhondo? Omolwaashi okwa li a kumwa neenghono kemoniko olo a li a mona nokwa li a kwafelwa komhepo iyapuki. Nopehe na omalimbililo, konima eshi Petrus a pwilikina kwaasho Kornelius a popya, okwa li a nwefwa mo a shange eendjovo odo tadi ti: “Paife ondi shi shii shili, Kalunga iha tale omunhu kombada. Ndele moshiwana keshe, keshe ou he mu tila ndele ta diinine ouyuki, ote mu wapalele.” (Oil. 10:34, 35) Kasha li tuu shitunhula kuPetrus okuuda ko oshinima osho! Eudeko olo lipe ola li tali ka kuma Ovakriste aveshe. Ngahelipi mbela?

5. (a) Jehova okwa hala Ovakriste aveshe va shiive shike? (b) Kakele keshiivo letu loshili, oikala ilipi tashi dulika i kale mufye?

5 Jehova okwa li a longifa Petrus opo a kwafele Ovakriste aveshe va shiive kutya Ye ke na onhondo. Iha tale ko omuhoko, oshiwana, eputuko ile elaka lonhumba li dulife makwao. Omunhu keshe oo ha tila Kalunga noha ningi osho sha yuka okwa hokiwa kuye. (Gal. 3:26-28; Eh. 7:9, 10) Kape na omalimbililo, oto dimine kutya osho oshoshili. Ndele ongahelipi ngeenge owa kulila moshitukulwa ile moukwaneumbo omo mu na ovanhu ve na onhondo? Omafimbo amwe otashi dulika ho litale ko kutya ku na onhondo, ashike otashi dulika i li momutima woye. Nokuli na Petrus, oo a li e na oufembanghenda wokuholola okuhenonhondo kwaJehova, lwanima okwa ka kala e na onhondo. (Gal. 2:11-14) Ongahelipi hatu dulu okupwilikina kuJesus nokuxulifa po okutokola vamwe she likolelela keholokepo lokombada?

6. (a) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu dude mo oikala yonhondo oyo i li momitima detu? (b) Olaporta yomukulunhuongalo umwe oya holola shike?

6 Otwa pumbwa okulikonakona noukeka hatu longifa Eendjovo daKalunga tu tale ngeenge otu na onhondo momadiladilo nosho yo momitima detu. (Eps. 119:105) Otashi dulika yo twa pumbwa ekwafo lopahole lavamwe ovo tashi dulika va didilika kutya otu na oukwatya wonhondo, nokuli nonande inatu didilika kutya otu na oukwatya oo. (Gal. 2:11, 14) Oukwatya oo otau dulu okukala wa mena omidi mufye nokashi fi shipu okudidilika kutya otu u na. Pashihopaenenwa, omukulunhuongalo umwe okwa li a yandja olaporta iwa koshitaimbelewa kombinga yovalihomboli vamwe ovo hava longo noudiinini moilonga yefimbo li yadi. Omushamane okwa li a dja momuhoko oo wa li wa dinika neenghono. Osha fa shi li ngaha kutya, omukulunhuongalo ka li a didilika kutya oku na onhondo i na sha nomuhoko oo wa dinika. Omukulunhuongalo oo okwa popya oinima iwa ihapu kombinga yomushamane molaporta yaye; ashike okwa popya pexulilo a ti: “Nonande okwa dja momuhoko oo, omikalo daye nosho yo onghedi yaye yokukalamwenyo ohai kwafele vamwe va ude ko kutya okukala wa dja momuhoko oo inashi hala okutya owa kaka, ou mudinifi, ngaashi vahapu vomomuhoko oo ve li. Mbela ou udite ko oshitwa? Kashi na nee mbudi kutya oinakuwanifwa yetu oya tya ngahelipi, otu na okulikonakona noukeka nokukala twa hala okutambula ko ekwafo opo tu dule okudidilika oukwatya wonhondo oo u li momitima detu. Oshike vali hatu dulu okuninga?

7. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa mbwalangadjeka omitima detu?

7 Ohatu ka efa ohole i pingene po onhondo ngeenge otwa efa omitima detu di mbwalangadje. (2 Kor. 6:11-13) Mbela ou na onghedi yokweendafana ashike novanhu vomuhoko, veputuko, voshiwana ile ovo hava popi elaka olo ho popi? Ngeenge osho, mbwalangadja. Omolwashike ito shivi ovo veputuko la yooloka ko kuloye mu longe pamwe navo moukalele ile u va shive keumbo loye mu lye pamwe ile kokavilo? (Oil. 16:14, 15) Ngeenge owa ningi ngaho, oto ka yadifa omutima woye nohole noito ka kala u na onhondo. Ashike ope na vali eenghedi dimwe omo hatu dulu okutokola vamwe she likolelela keholokepo lokombada. Natu ka konakoneni onghedi ya landula ko, oupuna.

OKUTOKOLA VAMWE SHE LIKOLELELA KOUPUNA ILE KOLUHEPO

8. She likolelela kuLeviticus 19:15, ongahelipi oupuna ile oluhepo tali dulu okukuma onghedi omo hatu tokola vamwe?

8 Oinima yopamaliko oi li onghedi imwe vali oyo tai dulu okukuma etaleko letu li na sha navamwe. Leviticus 19:15 okwa ti: “Ino kala u nokatongotongo pokati kohepele nomufimanekwa. U nokutokola omukweni pauyuki.” Ongahelipi mbela oupuna ile oluhepo lomunhu tali dulu okukuma etaleko letu li na sha naye?

9. Oshili inyikifa oluhodi ilipi Salomo a shanga, notai tu hongo shike?

9 Omhepo iyapuki oye linyengifa Salomo a shange oshili inyikifa oluhodi kombinga yovanhu inava wanenena. Okwa popya mOmayeletumbulo 14:20, a ti: “Omukwanaluhepo ota tondwa komushiinda shaye nokuli, ndelenee ookaume voshipuna ovahapu.” Omayeletumbulo oo otae tu hongo shike? Ngeenge inatu lungama, ohatu ka kwatwa keamo lokupanga oukaume novamwatate ovo ve nasha ndele hatu henuka ovo va hepa. Omolwashike sha nyika oshiponga okutala ko ovanhu she likolelela koupuna wavo?

10. Jakob okwa popya kombinga youpyakadi ulipi?

10 Ngeenge otwa tokola vamwe she likolelela koupuna wavo, ohatu ka etifa etukauko meongalo. Omuhongwa Jakob okwa popya kutya oupyakadi oo owa li wa etifa etukauko momaongalo amwe omefelemudo lotete. (Lesha Jakob 2:1-4.) Otu na okulungama tuha efe okudiladila kwa tya ngaho ku holoke momaongalo etu kunena. Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okutokola vamwe she likolelela keholokepo lokombada?

11. Ongahelipi oinima yopamaliko hai kumu ekwatafano lomunhu naJehova? Shi yelifa.

11 Otwa pumbwa okukala hatu tale ko ovamwatate ngaashi Jehova he va tale ko. Jehova iha kala a lenga omunhu molwaashi e na oinima yopamaliko ile molwaashi ohepele. Ekwatafano letu naJehova itali kalekwa po koinima yopamaliko oyo tu na ile koluhepo letu. Nonande Jesus okwa ti kutya ‘oshipuna oshi noudjuu okuya mOuhamba wokeulu,’ ina tya itashi dulu okuya mo. (Mat. 19:23) Shimwe vali, Jesus okwa ti: “Ovanelao nye eehepele, osheshi Ouhamba waKalunga oweni.” (Luk. 6:20) Ashike osho inashi hala kutya ovanhu aveshe ovo va hepa ova nangekwa noupuna notava ka tambula ko omahongo aJesus. Ovanhu vahapu ovo va hepa inave a tambula ko. Oshitwa oshosho kutya, inatu pumbwa okutokola ekwatafano lomunhu naJehova she likolelela koikwamaliko yaye.

12. Omishangwa oda yandja omalombwelo elipi koipuna nokeehepele?

12 Otwa nangekwa noupuna eshi tu na ovamwatate novamwameme vahapu, oipuna neehepele, ovo ve hole nohava longele Jehova nomutima aushe. Omishangwa oda lombwela oipuna ‘iha tule elineekelo layo moupuna, ndelenee nai lineekele Kalunga.’ (Lesha 1 Timoteus 6:17-19.) Pefimbo opo tuu opo, Eendjovo daKalunga oda londwela ovapiya vaye aveshe, oipuna neehepele, va lungame vaha kale ve hole oimaliwa. (1 Tim. 6:9, 10) Oshoshili kutya ngeenge otwa kala hatu tale ko ovamwatate ngaashi Jehova he va tale ko, itatu ke va tokola she likolelela koinima yopamaliko oyo ve na ile oyo vehe na. Ndele ongahelipi shi na sha nomido domunhu? Mbela oshi li ngoo nawa okutokola ovanhu she likolelela komido? Natu ke shi taleni.

OKUTOKOLA VAMWE SHE LIKOLELELA KOMIDO

13. Omishangwa otadi tu hongo shike shi na sha nokufimaneka ovakulunhu?

13 Omishangwa otadi tu lombwele tu kale hatu fimaneke ovakulunhu. Leviticus 19:32 okwa ti: “Kala ofika moipafi yomukulunhu weenghwakutoka; fimaneka omukulunhu; tila Kalunga.” Sha faafana, Omayeletumbulo 16:31 okwe tu lombwela a ti: “Eenghwakutoka odo oshishani shefimano. Otashi monika mondjila youyuki.” Paulus naye okwa li a londwela Timoteus kutya ina hanyena pombada ovakulunhu, ndele na kale e va tala ko ngaashi xe. (1 Tim. 5:1, 2) Nonande Timoteus okwa li e na eenghonopangelo di dule dovamwatate ovakulunhu, okwa li e na okuungaunga navo nonghenda nosho yo nefimaneko.

14. Omeenghalo dilipi tashi dulika shi li nawa okupa omukulunhu omayele ile outekuduliko?

14 Ndele mbela otu na okutula moilonga efinamhango olo fiyo oposhitwa shilipi? Pashihopaenenwa, mbela otu na ashike okukala twa hokwa omunhu oo ta nyonene owina ile ta ningi oshinima osho itashi hafifa Jehova molwaashi ashike omukulunhu? Jehova ita ka tokola she likolelela keholokepo lokombada noita ka popila ovo hava nyonene owina molwaashi ashike ovakulunhu. Didilika efinamhango olo tali hangwa muJesaja 65:20, tali ti: “Nomunyoni ota ka hangika kefingo, nonande a wanife omido efele limwe.” Efinamhango la faafana ola popiwa yo memoniko laHesekiel. (Hes. 9:5-7) Onghee hano, otu na alushe okukala hatu fimaneke Omuxungu, Jehova Kalunga. (Dan. 7:9, 10, 13, 14) Ngeenge otwa ningi ngaho, itatu ka kala twa tila okupa omunhu omayele, kashi na nee mbudi kutya oku na omido ngapi. — Gal. 6:1.

Mbela oho fimaneke ngoo ovamwatate ovanyasha? (Tala okatendo 15)

15. Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo komuyapostoli Paulus shi na sha nokufimaneka ovamwatate ovanyasha?

15 Ongahelipi shi na sha novamwatate ovanyasha meongalo? Oho va tale ko ngahelipi? Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Timoteus a ti: “Inapa kala nande umwe ta dini ounyasha woye. Ndele kala omuhopaelelwa wovaitaveli meendjovo nomokweenda, mohole, momhepo, meitavelo nomoukoshoki.” (1 Tim. 4:12) Pefimbo opo Paulus a shanga eendjovo odo, otashi dulika Timoteus a li e na omido 30 nasha. Ashike Paulus okwa li e mu pa oinakuwanifwa idjuu. Kashi na nee mbudi kutya onetomheno lashike to pewa omayele, oshitwa osha yela. Katu na okutokola ovamwatate ovanyasha she likolelela komido davo. Oshiwa okudimbuluka kutya nokuli nOmwene wetu Jesus okwa li a wanifa po oukalele waye kombada yedu eshi a li e na omido 30 nasha.

16, 17. (a) Ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okutokola ngeenge omumwatate okwa wana okupopilwa a ninge omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo? (b) Ongahelipi tashi dulika etaleko lomunhu ile eputuko laye li kale tali kondjifafana nOmishangwa?

16 Otashi dulika twa dja meputuko olo la dina ovalumenhu ovanyasha. Ngeenge osho, otashi dulika ovakulunhuongalo meongalo va ongaonge okupopila omumwatate omunyasha oo a wana okuninga omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo. Oshiwa ovakulunhuongalo va dimbuluke kutya, Omishangwa inadi popya kutya omulumenhu oku na okukala e na omido ngapi opo a popilwe a ninge omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo. (1 Tim. 3:1-10, 12, 13; Tit. 1:5-9) Ngeenge omukulunhuongalo ota tokola she likolelela keputuko, ita katuka metwokumwe nOmishangwa. Omulumenhu omunyasha ke na okukonakonwa she likolelela keputuko, ndele oku na okukonakonwa she likolelela kEendjovo daKalunga. — 2 Tim. 3:16, 17.

17 Diladila kunghee okutokola she likolelela keputuko taku dulu okuningifa ovamwatate ovo va wana vaha nangekwe po. Moshilongo shimwe, omuyakuliongalo umwe okwa li e lineekelelwa oinakuwanifwa idjuu. Nonande ovakulunhuongalo meongalo lavo ova li va dimina kutya omumwatate omunyasha okwa wanifa po oiteelelwa yopamishangwa yokuninga omukulunhuongalo, ka li a nangekwa po e li omukulunhuongalo. Ovakulunhuongalo vamwe ova li tava popi kutya omumwatate ota monika unene munini nokuninga omukulunhuongalo. Shinyikifa oluhodi, omumwatate ka li a nangekwa po e li omukulunhuongalo omolweholokepo laye. Nonande osho oshimoniwa ashike shimwe, eelaporta otadi ulike kutya onghedi yokudiladila ya tya ngaho oya kuma vahapu moitukulwa ya yoolokafana mounyuni. Inashi fimana tuu okuliameka kOmishangwa ponhele yokuliameka keputuko letu ile ketaleko lopaumwene! Oyo oyo ashike onghedi yokudulika kuJesus nokweefa po okutokola vamwe she likolelela keholokepo lokombada.

TOKOLENI ETOKOLO LA YUKA

18, 19. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale hatu tale ko ovanhu ngaashi Jehova he va tale ko?

18 Nonande otu li ovanhu inava wanenena, ohatu dulu okukala hatu tale ko ovanhu ngaashi Jehova he va tale ko. (Oil. 10:34, 35) Ashike otashi pula eenghendabala tadi twikile, nokukala hatu lidimbulukifa mokulesha Eendjovo daKalunga. Ngeenge otwa kala hatu tula moilonga omadimbulukifo oo, ohatu ka twikila okudulika koshipango shaJesus shi na sha nokweefa po okutokola she likolelela keholokepo lokombada. — Joh. 7:24.

19 Mafiku Ohamba yetu, Jesus Kristus, otai ka tokola ovanhu aveshe, ashike itai ka tokola she likolelela kwaasho omesho ayo taa tale ile kwaasho omatwi ayo taa udu, ndele otai ka tokola pauyuki. (Jes. 11:3, 4) Osho itashi ka kala tuu shitunhula!