KANA mitakisan ma “mińa misukan” mi mabatano̱ nde, tumba la Yehova di be̱n ńo̱ng’a we̱lisane̱ tatan buka o mińa ma kwaṅ. (2 Tim. 3:1-5) Je nde o wase ni londi na bato ba to̱ndi nde babo̱ mo̱me̱ne̱, ba si to̱ndi do̱lisane̱, na ba si we̱le̱ mańolo ko̱nji. Be̱se̱ bena ba be̱n yi ńai a bede̱mo ba si be̱n we̱lisane̱. Kriste̱n te̱ ńangame̱n so̱ baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ si be̱ la we̱lisane̱ la nin wase di mátombea mba e? Nje be̱ la we̱lisane̱ na mbale̱ di mapulano̱ kwala e? Ne̱ni neno̱ ná na bola ná yen ede̱mo a bwam ya kriste̱n e be̱ na mba po̱ko̱po̱ko̱ e?’

Bupisane̱ Bibe̱l, yen eyal’a we̱lisane̱ e titi buka te̱ lembe̱ la bete̱medi ba ndutu. Moto nu be̱n we̱lisane̱ la Loba a malembe̱ na janda. A si mombwea ńo̱ng’ao ńa mo̱me̱ne̱ nde bwam ba nu ńe o waneye̱ mo̱ mitakisan. Ońola ni njo̱m nde, moto ńe we̱lisane̱ a kumwabe̱ te̱ a si mabo̱lo̱ne̱no̱ dipita ná be bete̱medi ba bobe be me̱nde̱ tukwa. E titi so̱ mańaka, ná Eyal’a Loba e te̱se̱ be̱ la “we̱lisane̱” k’ede̱mo a boso ya bede̱mo be mawe̱ na ndolo. * (1 Kor. 13:4) Eyal’ao e makwalea pe̱ ońola “we̱lisane̱” k’ede̱mo a “epum’a mudī.” (Gal. 5:22, 23, NW) Nje so̱ jeno̱ ná di bola o sa y’ede̱mo a Loba e?

Ná di se ede̱mo a we̱lisane̱, jangame̱n kane̱ ná di kuse jongwane̱ la mudī ma Yehova mwena a mabolano̱ ba bena ba lakisane̱ mo̱, na ba pite̱ pe̱ na mo̱. (Lukas 11:13) Ye mbale̱ ná mudī ma Loba mwe ngińa, nde biso̱ pe̱ jangame̱n bola lasu dongo, na bola pe̱ bupisane̱ mika masu. (Mye. 86:10, 11) Nika e mapula nde o kwala ná, jangame̱n o bola me̱se̱ o lee̱le̱ we̱lisane̱ buńa te̱ ná yen ede̱mo e ye myanga o milema masu. Nde, to̱ na nika, ye ná e bata pula miwe̱n ná ede̱mo a we̱lisane̱ e be̱ yasu po̱ko̱po̱ko̱. Nje epe̱pe̱ ye ná yongwane̱ biso̱ e?

Je ná di sa we̱lisane̱ ke̱ jombwedi eyembilan a ke̱nge̱nge̱ ya Yesu, jembilane̱ pe̱ mo̱. Mulatako na y’eyembilan, mudī-musangi mu tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o tele̱ye̱ nje ye be̱ la “mot’a peńa,” lena di bambe̱ pe̱ “we̱lisane̱,” na mo̱ ome̱le̱ pe̱ biso̱ ná jese̱le̱ ná “musango ma Kristo . . . mwaneye o milema [masu].” (Kol. 3:10, 12, 15) Je ná jese̱le̱ ná ninka musango “mwaneye” o milema masu tongwea na jembilane̱ dube̱ di bam la Yesu ná Loba a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mambo o pond’ao ni te̱nge̱n. Di bupe̱ te̱ eyembilan a Yesu, di si me̱nde̱ po̱ o dime̱ne̱ la bo̱lo̱ne̱ we̱lisane̱ lasu ke̱ di kumwabe̱, to̱ e be̱ nde nje e bolane̱.​—Yohane 14:27; 16:33.

To̱ná jeno̱ musunga o je̱ne̱ was’a peńa Loba a kakane̱no̱, di mokwa o bata be̱ we̱lisane̱ ke̱ di dutedi o ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱  biso̱ we̱lisane̱. Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná: “[Yehova] a titi muńo̱ngo̱ o londe̱ dikaki lao, kana dongo ba mo̱nge̱le̱no̱ ná e muńo̱ngo̱; nde a be̱nedi nde bińo̱ we̱lisane̱, ebanja a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) Jombwedi te̱ we̱lisane̱ la Yehova o mbasanedi masu, nika e si matute̱le̱ biso̱ o bata be̱ we̱lisane̱ na bane̱ e? (Rom. 2:4) Kana di bino̱ so̱ nika, njika bete̱medi bō̱ be mabaise̱ ná di be̱ we̱lisane̱ e?

Bete̱medi jita ba buńa te̱ be ná be we̱le̱ we̱lisane̱ lasu o kekise̱. K’eyembilan, o be̱n te̱ lambo la mweńa o kwala, ye ná e pula ná o be̱ we̱lisane̱ ná o si ke̱ bane̱ ekwali. (Yak. 1:19) Ye pe̱ ná e pula ná o be̱ we̱lisane̱ ke̱ we oteten a bonasango ba be̱n bede̱mo be malingise̱ wa. O mulopo ma be̱ wadiwadi, ye wa dibie̱ ná wombweye ne̱ni Yehova na Yesu ba me̱ne̱no̱ bo̱bo̱ lasu. Ba si masoke̱ miso̱ o mawuse̱ masu masadi, o wasa sa biso̱. Ba mombwa nde bede̱mo basu ba bwam name̱ne̱ pe̱ na miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o ńaka.​—1 Tim. 1:16; 1 Pet. 3:12.

Bete̱medi bepe̱pe̱ be ná be we̱le̱ we̱lisane̱ lasu o kekise̱ be nde ke̱ moto a bake̱le̱ biso̱ ná di to̱pi to̱ bola lambo la bobe. O jita la ngedi, di yo̱ki pomane̱ linga na wasa pe̱ o lingea biso̱me̱ne̱. Nde, Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ o bola diwengisan. Mo̱ ná: “Mudī ma we̱lisane̱ mu buki ma kumba. O si wamse̱ jońa na malinga, ebanja malinga ma maja nde o bwanga ba belemā.” (Mul. 7:8, 9 ) Nde, to̱ e be̱ nde ná nje ba mabake̱le̱no̱ biso̱ e titi mbale̱, di be̱ we̱lisane̱ o se̱le̱ me̱ne̱ jalabe̱ lasu. Nika nde Yesu a bolino̱ o ponda ba yo̱ye̱no̱ mo̱ esibe̱ njo̱m.​—Mat. 11:19.

Bayedi tobotobo bangame̱n lee̱le̱ we̱lisane̱ yete̱na be̱n ná e mapula ná ba te̱se̱ bedangwedi ba bobe, bepuledi, to̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe bana babu beno̱ ná ba botea sa. Jombweye te̱ eyembilan a Matias, nu maboleye̱ o Bete̱l a Skandinavia. Ke̱ e ekoke̱le̱, Matias a we̱lisane̱ jita la mikumwan o esukulu ońola dube̱ lao. O bebotedi bayedi bao ba si ta ba bia nika. Nde ba ta bangame̱n lembe̱ ngińa néna mi mitakisan mi tano̱ mi mábe̱ne̱ omo̱ń a mun’abu, nu botedi o be̱ne̱ penda jombwea dube̱ lao. Gillis, sango a Matias mo̱ ná, “E ta e pula biso̱ we̱lisane̱ dinde̱ne̱. Matias a ta nde a nibaise̱ min myuedi: “Nja ńe Loba e? Ye pe̱ te̱ ná Bibe̱l e titi Eyal’a Loba e? Ne̱ni di bino̱ na mbale̱ ná Loba nde a mabaise̱ biso̱ din to̱ dine̱ e?” A ta pe̱ a baise̱ sango ná: “Ońola nje nangame̱nno̱ kaisabe̱ yete̱na na si be̱n mulemlem ma jo̱nge̱le̱ to̱ dube̱ kana lańu e?”

Gillis a matele̱ye̱ ná, “ponda iwo̱, mun’asu a ta nde a baise̱ biso̱ myuedi na malinga, nde malinga mao ma si ta te̱nge̱ne̱ biso̱ na ńango, nde te̱nge̱ne̱ mbale̱, ńena a tano̱ nde a ne̱ne̱ ka lambo di mabole̱ ná longe̱ di be̱ mo̱ ndutu.” Ne̱ni so̱ Gillis a lembe̱no̱ ben bete̱medi e? “Ponda iwo̱ biso̱ na mun’am di ta be̱ di kwala pond’a bwaba. Na ta nde na lambe̱ye̱ mo̱ toi jita, nde na baise̱ mo̱ myuedi ngedi iwo̱ ná na so̱ṅtane̱ mo̱nge̱le̱ mao na ne̱ni a masengano̱. Ponda iwo̱ na  ta be̱ na bola mo̱ beteledi bō̱ ná a duteye ońol’ao buńa bwe̱se̱ to̱ buka nika denge̱ di malane̱ ekwal’asu oboso. Ngedi iwo̱ pe̱, na ta be̱ na langwea mo̱ ná a bole mba mińa to̱ mininga ná na duteye jombwea jo̱nge̱le̱ lao diwo̱. Tongwea na yen ekwal’a ponda te̱ nde Matias a botedino̱ so̱ṅtane̱ son na son belēdi ka diko̱ti, doi la byanedi lasam la Loba, na ndol’a Yehova, nde emea pe̱ mo̱. Nika e no̱ngi ponda, ponda iwo̱ pe̱ e ta ndutu jita, nde son na son, ndol’a Yehova e botedi o ńaka mo̱ o mulema. Biso̱ na munj’am je muńe̱nge̱ ná miwe̱n na we̱lisane̱ di lee̱le̱no̱ o jongwane̱ mun’asu o mińa mao m’ekoke̱le̱ mi wan tombwane̱ mi tapa pe̱ mo̱ mulema.”

Gillis na munj’ao ba ta ba lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ sue̱le̱ babo̱ o ebolo ba tano̱ ba bola na we̱lisane̱ o jongwane̱ mun’abu. Ke̱ e o dutea o nje e tombi, Gillis mo̱ ná: “Na yo̱ki langwea Matias ná ndolo ninde̱ne̱ di be̱ne̱nno̱ mo̱ e tute̱le̱ biso̱ na ńango o kane̱ na iwiye̱ ná Yehova ongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱.” Se̱ masoma ba bayedi beno̱ ná ba lee̱le̱ ede̱mo a bwam ya we̱lisane̱!

O sumo te̱ jongwane̱ la mudī, Kriste̱n a mbale̱ yangame̱n o sa we̱lisane̱ na ndolo ke̱ ba mabongwa belongi ba mbia to̱ mako̱m ma be̱n diboa di malane̱ babo̱ o kwedi. Jombweye eyembilan a Ellen, * ńena mo̱ pe̱ a maja nde o Skandinavia.

Ye we̱nge̱ lambo ka mimbu lo̱mbi, mom’a Ellen a kusino̱ AVC iba i boli ná bo̱ngo̱ bao bo si dangwa pe̱ ńai a bwam. Nik’e boli ná, a titi pe̱ ná a bwa ndedi, muńe̱nge̱ to̱ ndutu. Be bete̱medi be ndutu jita ońola Ellen. Mo̱ ná: “E ta e pula mba we̱lisane̱ jita na jita la mika pe̱.” A bati pe̱ ná: “Epas’a Bibe̱l na to̱ndino̱ e mawaneye̱ mba lo̱ko̱mea buka be̱se̱ ye nde Filipi 4:13, e makwale̱ ná: ‘Na malembe̱ me̱se̱ ońola nu nu membe̱ mba.’” Tongwea na ni ngińa nde Ellen eno̱ o lembe̱ na we̱lisane̱ le̱se̱ na mbaki ni bo̱le̱ ná Yehova a masue̱le̱ mo̱.​—Mye. 62:6, 7.

Yehova nde e eyembilan e peti ya we̱lisane̱ jangame̱nno̱ jembilane̱. (2 Pet. 3:15) O be̱n jita la myango o Eyal’a Loba mi malangwe̱ ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ we̱lisane̱ dinde̱ne̱. (Neh. 9:30; Yes. 30:18) K’eyembilan, nje a bolino̱ ponda Abraham a baise̱no̱ mo̱ myuedi jombwea beńamsedi ba Sodom e? Di malanga ná o bebotedi, a si ke̱ Abraham ekwali. Nde a lee̱le̱ we̱lisane̱ o senga myuedi na mitakisan ma Abraham me̱se̱. Denge̱ Yehova a matimbise̱le̱ byala ba Abraham o lee̱ mo̱ ná a sengi mutaka mao, a bola pe̱ mo̱ mbaki ná a si me̱nde̱ ńamse̱ Sodom yete̱na to̱ dom la bate̱m na sim ba so̱be̱ o mu mundi. (Bbot. 18:22-33) A se̱ eyembilan a bwam ya be̱ we̱lisane̱ na lambe̱ pe̱ toi esibe̱ linga!

Na mbale̱ we̱lisane̱ la Loba le nde dongo diwo̱ la mweńa la mot’a peńa Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱nno̱ bo̱to̱. Di we̱ te̱ na ngińa o sa y’ede̱mo ende̱ne̱, ke̱ di me̱nde̱ bola Tet’asu ńe o mo̱ń ńe we̱lisane̱ na nu mombweye̱ pe̱ biso̱ edube, di me̱nde̱ pe̱ so̱ngo̱be̱le̱ oteten a ba bena “ońola jemea na we̱lisane̱ ba masangwa makaki.” (Bon. 6:10-12)