1, 2. Diabolo o ile a diriša’ng go kweša batho bohloko?

FOUNO, lebone la mohlagase, koloi le fridge ke tše dingwe tša dilo tšeo batho ba di dirilego gomme di dira gore bophelo bo be bonolo. Lega go le bjalo, go na le dilo tše dingwe tšeo batho ba di dirilego tšeo di lego kotsi kudu, tše bjalo ka dithunya, dipomo, disekerete le tše dingwe. Eupša go na le selo se sengwe se kotsi go di feta ka moka. Ke’ng? Ke maaka. Maaka ke’ng? Ke go botša motho selo seo re tsebago gore ga se nnete e le gore re mo fore. Ke mang yo a thomilego go bolela maaka? Jesu Kriste o ile a bolela gore “Diabolo” ke “tatago maaka.” (Bala Johane 8:44.) Diabolo o thomile neng go bolela maaka?

² Diabolo o ile a bolela maaka la mathomo kua tšhemong ya Edene mengwageng e mentši kudu e fetilego. Adama le Efa ba be ba ipshina ka bophelo Paradeiseng yeo Jehofa a bego a ba diretše yona. Jehofa o ile a ba botša gore ge ba ka ja dienywa tša “sehlare sa go tseba botse le bobe,” ba tlo hwa. Le ge Sathane a be a tseba taba ye, o ile a bolela le Efa a diriša noga, a re: “Le ka se hwe lehu.” Ao e be e le maaka a mathomo ao Sathane a ilego a a bolela. Sathane o ile a ba a mmotša gore: “Gobane Modimo o tseba gore ka lona letšatši leo le tlago go ja tša sona, mahlo a lena a tla bulega gomme la swana le Modimo, la tseba botse le bobe.”​—Gen. 2:15-17; 3:1-5.

3. Ke ka baka la’ng re re Sathane o sehlogo, le gona maaka ao a a boletšego a bakile mathata afe?

 ³ Sathane o sehlogo kudu ka gobane o be a tseba gore ge Efa a ka dumela maaka ao gomme a ja seenywa seo o be a tlo hwa. Sathane o ile a atlega ka gobane Adama le Efa ba ile ba se kwe Jehofa gomme mafelelong ba hwa. (Gen. 3:6; 5:5) Sa go nyamiša le go feta ke gore ka baka la sebe sa Adama, “lehu le aparetše batho bohle.” Ge e le gabotse, “lehu le ile la buša e le kgoši . . . , gaešita le go bao ba bego ba se ba dira sebe se se swanago le go tshela molao ga Adama.” (Baroma 5:12, 14) Ke ka baka leo re sa phethagalago e bile re sa ipshine ka bophelo ka tsela yeo Modimo a bego a rerile go tloga mathomong. Eupša re phela feela ‘mengwaga e 70, gomme ge e ba e le ka baka la matla a kgethegilego re phela mengwaga e 80.’ Le gona mengwaga yeo ka moka re e fetša re na le “mathata le ditlaišego.” (Ps. 90:10) Maaka a Sathane ke ona a thomilego mathata a ka moka.

4. (a) Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se? (b) Go ya ka Psalme 15:1, 2, ke batho ba mohuta mang bao e ka bago bagwera ba Jehofa?

⁴ Jesu o ile a bolela ka Sathane gore: “Ga se a ka a ema a tiile therešong, gobane therešo ga e gona go yena.” Sathane o sa dutše a bolela maaka ka gobane o sa tšwela pele a ‘timetša lefase ka moka.’ (Kut. 12:9) Eupša rena ga re nyake gore a re fore. Ka gona sehlogong se, re tlo araba dipotšišo tše tše tharo: (1) Sathane o fora batho bjang? (2) Ke ka baka la’ng gantši batho ba bolela maaka? (3) Le gona re ka bontšha bjang gore re “bolela therešo” ka mehla e le gore re dule re na le segwera se sebotse le Jehofa gomme ra se swane le Adama le Efa?​—Bala Psalme 15:1, 2.

5. Sathane o fora batho bjang lehono?

⁵ Moapostola Paulo o be a tseba gore go a kgonega gore “re se ke ra radiiwa ke Sathane [ka] gobane re tseba maano a gagwe.” (2 Bakor. 2:11) Re a tseba gore Sathane ke yena a laolago lefase ka moka, go akaretša bodumedi bja maaka, mekgatlo ya dipolotiki yeo e tletšego ka boradia le dikgwebo tšeo di ikhumišago ka batho. (1 Joh. 5:19) Ka gona ga re makale ge Sathane le batemona ba gagwe ba hlohleletša batho bao ba nago le matla a taolo gore ba ‘bolele maaka.’ (1 Tim. 4:1, 2) Ka mohlala, borakgwebo ba bangwe ba fora batho ka dipapatšo gomme ba ba rekišetša dilo tše kotsi goba ba ba radia ke moka ba ba tšeela tšhelete ya bona.

6, 7. (a) Ke ka baka la’ng baruti bao ba rutago batho maaka ba na le molato o mogolo kudu? (b) Ke maaka afe ao o ilego wa kwa baruti ba a bolela?

⁶ Baruti ba na le molato o mogolo kudu ka ge ba bolela maaka. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane ge e ba motho a dumela dithuto tša bona tša maaka gomme a dira dilo tšeo Modimo a di hloilego, a ka se hwetše bophelo bjo bo sa felego. (Hos. 4:9) Jesu o be a tseba gore baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe ba be ba fora batho. O ile a ba botša gore: “Go madimabe lena, bamangwalo le Bafarisei, lena baikaketši! Ka baka la gore le putlaputla lewatleng le nageng go sokološetša motho o tee tumelong ya Sejuda, gomme ge a e amogela, le mo dira gore a swanele Gehenna [goba go fedišetšwa sa ruri] gabedi go feta lena.” (Mat. 23:15, mongwalo wa ka tlase) Jesu o ile a kgalema baetapele bao ba bodumedi. Ruri ba be ba ‘etšwa go tatago bona Diabolo, yoo e lego mmolai.’​—Joh. 8:44.

⁷ Baetapele ba bodumedi ke ba bantši kudu lehono. Ba bangwe ba bitšwa baruti goba ba bitšwa ka direto tše dingwe. Go swana le Bafarisei, ga ba rute batho therešo yeo e lego ka Lentšung la Modimo eupša “ba ananya therešo ya Modimo ka maaka.” (Baroma 1:18, 25) Ka mohlala, ba ruta dithuto tša maaka tša go swana le gore ge motho a  dumela go Jesu o šetše a phološitšwe, ba ruta le gore moya ga o hwe, goba gore ge motho a ehwa o fetoga phoofolo. Le gona ba ruta gore Modimo ga a na bothata ge monna le monna goba mosadi le mosadi ba ratana goba ba nyalana.

8. Kgauswinyane boradipolotiki ba tlo bolela maaka afe, gona rena ga se ra swanela go dira’ng?

⁸ Boradipolotiki le bona ba fora batho. Kgauswinyane ba tlo bolela maaka a magolo a gore go na le “khutšo le polokego!” Eupša ka nako yeo “tshenyego ya tšhoganyetšo e tla ba [wela] gateetee.” Ka gona ga se ra swanela go dumela maaka ao. Ba tla be ba bolela maaka a gore maemo mo lefaseng a kaonafetše mola go sa na le mathata. Eupša rena re “tseba gabotse gore letšatši la Jehofa le tla go swana tlwaa le lehodu la bošego.”​—1 Bathes. 5:1-4.

9, 10. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bolela maaka, gona seo se ka feleletša ka’ng? (b) Ke’ng seo re sa swanelago go se lebala ka Jehofa?

⁹ Lehono ga se batho ba go tuma feela bao ba bolelago maaka, eupša le batho ba bangwe ba bantši ba bolela maaka. Sehlogong seo se rego, “Why We Lie,” Y. Bhattacharjee o ngwadile gore: “Batho ba bantši ba rata go bolela maaka.” Ka mantšu a mangwe batho ba nagana gore go bolela maaka ga go na bothata. Gantši batho ba bolela maaka gore ba itšhireletše, ba hwetše se ba se nyakago goba ba fihle diphošo tša bona. E bile sehlogo seo se hlalositše gore go batho ba bangwe go “bolela maaka e šetše e le mokgwa. E bile ba bolela maaka dilong tše dinyenyane le tše dikgolo, ba fora batho bao ba sa ba tsebego, bašomigotee le bona, bagwera ba bona le batho ba gabo bona.”

¹⁰ Ditlamorago tša go bolela maaka ke dife? Maaka a ka senya segwera a ba a dira gore batho ba se sa tshepana. Ka mohlala, nagana kamoo monna a tlago go kwa bohloko ka gona ka morago ga gore a tsebe gore mosadi wa gagwe o ratana le monna yo mongwe eupša mosadi yoo a fihla taba yeo ka go mmotša maaka. Goba nagana kamoo go nyamišago ka gona ge monna a tlaiša mosadi wa gagwe le bana, eupša ge a le bathong a itira okare o a ba rata. Lega go le bjalo, re swanetše go gopola gore batho ba mohuta woo ba ka se fore Jehofa ka gobane Beibele e re “dilo ka moka di hlobotše e bile di molaleng” mahlong a gagwe.​—Baheb. 4:13.

11. Re ithuta’ng mohlaleng o mobe wa Ananiase le Safira? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹¹ Ka Beibeleng go na le mohlala wa kamoo Sathane a ilego a dira gore banyalani ba bangwe ba Bakriste ba fore Modimo. Banyalani ba, e lego Ananiase le Safira, ba ile ba kwana gore ba fore baapostola. Ba ile ba rekiša tšhemo ya bona eupša ba se neele baapostola tšhelete yeo ka moka. Banyalani bao ba be ba nyaka gore batho ba ba rete ka phuthegong, ba bonagale eka ba neela kudu go feta ba bangwe. Eupša Jehofa o be a tseba seo ba se dirilego, ka gona o ile a ba otla.​—Dit. 5:1-10.

12. Go tlo direga’ng ka batho bao ba bolelago maaka e bile ba sa itshole, gona ka baka la’ng?

¹² Jehofa o ikwa bjang ka batho ba go bolela maaka? Sathane le batho ka moka bao ba bolelago maaka go swana le yena gomme ba sa itshole, ba tlo lahlelwa “letsheng la mollo.” (Kut. 20:10; 21:8; Ps. 5:6) Ke ka baka la’ng Jehofa a tlo ba fediša? Ka gobane go Jehofa batho bao ba bolelago maaka ba no swana le “batho ba sa hlwekago boitshwarong.”​—Kut. 22:15, mongwalo wa ka tlase.

13. Re tseba’ng ka Jehofa, gona seo se swanetše go re hlohleletša go dira’ng?

¹³ Re a tseba gore Jehofa “ga se motho mo a kago aketša.” Ge e le gabotse ga go ‘kgonege gore Modimo a aketše.’ (Num. 23:19; Baheb. 6:18) Beibele e re: “Jehofa [o] hloile . . . leleme la maaka.” (Die. 6:16, 17) Ge re nyaka  gore Jehofa a re amogele, re swanetše go dula re bolela therešo. Ke ka baka leo re sa swanelago go “forana.”​—Bakol. 3:9.

14. (a) Re bontšha bjang gore ga re swane le batho bao ba lego bodumeding bja maaka? (b) Hlalosa molao wa motheo wo o lego go Luka 6:45.

¹⁴ Ke selo sefe se sengwe seo se bontšhago gore Bakriste ba therešo ga ba swane le batho bao ba lego bodumeding bja maaka? Re ‘bolela therešo.’ (Bala Sakaria 8:16, 17.) Paulo o itše: “Re ipolelela ka ditsela tšohle re le badiredi ba Modimo, . . . ka polelo ya go rereša.” (2 Bakor. 6:4, 7) Jesu o itše: “Molomo wa [motho] o bolela se se tletšego pelong.” (Luka 6:45) Ka gona ge e ba motho a bolela therešo ka pelong ya gagwe a ka se botše batho maaka. Ge a bolela le batho bao a sa ba tsebego, bagwera ba gagwe, bašomigotee le yena le batho ba gabo o tlo ba botša therešo dilong tše dikgolo le tše dinyenyane. A re boleleng ka mehlala ya kamoo re ka bontšhago gore re leka ka thata go bolela therešo dilong tšohle.

15. (a) Ke ka baka la’ng re sa swanela go phela maphelo a mabedi? (b) Bafsa ba ka thušwa ke’ng gore ba se laolwe ke dithaka tša bona? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

¹⁵ Ge e ba o le mofsa, o ka ba o nyaka gore dithaka tša gago di go rate. Eupša bafsa ba bangwe ba feleleditše ba phela maphelo a mabedi ka baka la seo. Ba itira okare ba a botega ge ba na le ba gabo bona le ge ba le dibokeng eupša ge ba na le bafsa ba lefase le ge ba le mekerong ya poledišano ba dira dilo tšeo di sego tša swanela Bakriste. Ba bantši ba a rogana, ga ba apare gabotse, ba theetša mmino wa go se hlweke, ba a tagwa, ba diriša dihlaretagi gampe, ba ratana ka sephiring e bile ba bangwe ba dira dilo tša go tšhoša go feta tšeo. Ba fora batswadi ba bona, Bakristegotee le bona le Jehofa. (Ps. 26:4, 5) Lega go le bjalo, Jehofa o a tseba ge e ba re ‘mo godiša feela ka melomo, eupša dipelo tša rena di le kgole le yena.’ (Mar. 7:6) Ke mo gobotse go kwa seema sa ka Beibeleng seo se rego: “Anke pelo ya gago e se hufegele badiradibe, eupša o dule o boifa Jehofa ka mehla.”​—Die. 23:17. *

16. Ke ka baka la’ng re swanetše gore re bolele therešo ge re tlatša difomo tša go tsenela tirelo ya nako e tletšego?

¹⁶ Mohlomongwe o nyaka go ba mmulamadibogo, goba go tsenela mohuta o itšego wa tirelo ya nako e tletšego, bjalo ka go ya legaeng la Bethele. Ge o tlatša fomo o swanetše go bolela nnete ge o araba dipotšišo tabeng  ya ge e ba o na le bolwetši bjo itšego, mohuta wa boithabišo bjo o bo ratago le boitshwaro bja gago. (Baheb. 13:18) Go thwe’ng ge e ba o kile wa dira selo seo Jehofa a se hloilego goba selo seo se tshwenyago letswalo la gago eupša o se wa ka wa botša bagolo? Ge e ba go le bjalo, eya go bagolo ba go thuše gore o tle o kgone go hlankela Jehofa ka letswalo leo le hlwekilego.​—Baroma 9:1; Bagal. 6:1.

17. Re swanetše go dira’ng ge baganetši ba re botšiša mabapi le bana babo rena?

¹⁷ Ka mohlala, a re re modiro wa rena o thibetšwe nageng yeo o dulago go yona. O tla dira eng ge e ba balaodi ba mmušo ba go botšiša dipotšišo mabapi le bana beno ba Bakriste? Na o tlo ba botša dilo ka moka? Jesu o ile a dira’ng ge mmuši wa Roma a be a mmotšiša dipotšišo? O ile a diriša molao wa motheo wa ka Beibeleng wo o bontšhago gore go na le “nako ya go homola le nako ya go bolela.” Ka gona, ka dinako tše dingwe Jesu o be a sa bolele selo. (Mmo. 3:1, 7; Mat. 27:11-14) Ge o ka ba boemong bjoo, o swanetše go ba le temogo gore o se ke wa bolela selo seo se tlago go bea bana beno kotsing.​—Die. 10:19; 11:12.

18. Re swanetše go dira’ng ge e ba bagolo ba re botšiša mabapi le bana babo rena?

¹⁸ Go thwe’ng ge e ba motho yo a itšego ka phuthegong a dirile sebe se segolo gomme o tseba ka sona? Ka ge bagolo ba nyaka gore phuthego e dule e hlwekile, ba ka go kgopela gore o ba botše seo o se tsebago ka taba yeo. O tla dira’ng, kudukudu ge e ba motho yoo a dirilego sebe e le mogwera wa gago goba wa leloko? Beibele e re: “Yo a bolelago tša potego o tla bolela seo se lokilego.” (Die. 12:17; 21:28) Ka gona o swanetše go botša bagolo nnete, o se ke wa fihla selo goba wa fetoša ditaba. Bagolo ba na le tshwanelo ya go tseba ditaba ka moka gore ba kgone go tseba tsela e kaone ya go thuša motho yo a dirilego sebe gore a boele a be le tswalano e botse le Jehofa.​—Jak. 5:14, 15.

19. Re tlo ithuta’ng sehlogong se se latelago?

¹⁹ Mopsalme Dafida o ile a rapela Jehofa a re: “Wena o kgahlwa ke therešo yeo e lego ka garegare ga ka.” (Ps. 51:6) Dafida o be a tseba gore therešo e tšwa pelong. Bakriste ba therešo ba swanetše go dula ba “botšana therešo.” Le gona tsela e nngwe yeo Bakriste ba therešo ba ka bontšhago gore ga ba swane le batho bao ba lego bodumeding bja maaka ke ka go ruta batho therešo ge ba le tšhemong. Sehlogong se se latelago re tlo ithuta kamoo re ka rutago batho therešo ge re le tšhemong.