Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ONDJOKONONA YONGHALAMWENYO

Jehova okwa nangeka noupuna etokolo lange

Jehova okwa nangeka noupuna etokolo lange

Osha li mo 1939, eshi twa li twa penduka mokati koufiku ndele hatu shingi otuwa yetu oule wovili nasha twa yuka kokadoolopa kanini kedina Joplin ke li kouningininolukadi waMissouri, shaU.S.A. Eshi eluwa la ka tenda otwa hangika twa mana okutula oufo koshi yomivelo deumbo keshe moshitukulwa shetu. Diva konima eshi twa mana, otwa li twa londa motuwa ndele hatu shingi twa yuka konhele oko twa ka teelela vakwetu va fike. Otashi dulika u lipule kutya omolwashike twa ya moukalele ongula oyo ofimbo etango inali pita nokufiya po oshitukulwa meendelelo. Ohandi shi mu lombwele nale.

Onda dalwa mo 1934, novadali vange, Fred naEdna Molohan, ovo va honga nge ndi kale ndi na etilokalunga, ova kala Ovakonakoni vOmbiibeli (Eendombwedi daJehova) oule weedula 20. Otwa li hatu di moParsons, modoolopa inini i li koushilolukadi waKansas, notwa li hatu i keongalo oko kwa li ku na Ovakriste ovavaekwa vahapu. Oukwaneumbo wetu owa li hau i kokwoongala pandjikilile nowa li hau udifile vamwe oshili yEendjovo daKalunga. Olomakaya keshe omutenya otwa li hatu ka udifa mepandavanda, oko paife haku ifanwa oundombwedi womoipafi. Omafimbo amwe osha li hashi kala shilolola, ashike tate okwa li he tu hafifa alushe molwaashi ngeenge twa mane ohe ke tu landela o-ice cream.

Eongalo letu linini ola li hali udifile oshitukulwa sha kula osho sha kwatela mo eedolopa dinini nosho yo eefalama dihapu. Ngeenge twa ka udifila keefalama, ohatu yandje oifo fye hatu pewa oikwambidi, omai oo opo a di pondabo, ile nokuli eexuxwa di na omwenyo. Molwaashi tate oha kala a yandja nale omayambidido komesho yefimbo, oikulya oyo twa li hatu pewa oya li hai ningi po youkwaneumbo wetu.

OIKONGA YOKUUDIFA

Ovadali vange ova li va konga ongalamafona oyo va li hava longifa moilonga yokuudifa. Ame onda li ndi munini noku i longifa, ashike onda li handi hafele okukwafela tate nameme eshi tava danene omalishuneko novakonakonimbiibeli vavo oipopiwa yomumwatate Rutherford oyo ya kwatwa momawi.

Ndi li pamwe natate nameme komesho yotuwa yetu i na omambako

Tate okwa li a tula omambako a kula pombada yotuwa yetu yOfoota yomo 1936. Otuwa oyo oya li hai pondola unene mokutandavelifa etumwalaka lOuhamba. Otwa li hatu dana tete omaimbilo opo tu pendule ohokwe movanhu, opo nee hatu va danene oipopiwa yopaMbiibeli oyo ya kwatwa momawi. Ngeenge oipopiwa oya puko, ohatu yandje oishangomwa kovanhu ovo ve na ohokwe.

Ovapolifi vomodoolopa inini yedina Cherryvale, moKansas, ova li va lombwela tate kutya inashi pitikwa otuwa i na omambako i kale moparka yomodoolopa, omo ovanhu hava kala tava fuwa po mOsoondaxa, ashike oya pitikwa okukala kondje yoparka. Nopehe na okwoongaonga, tate okwa li a shinga po otuwa ndele te i paakinga komunghulo wepandavanda ya taalela moparka opo ovanhu va dule natango okuuda ko noupu etumwalaka, nokwa li a twikila okudana oipopiwa. Osha li alushe hashi kala shitunhula okukala natate nosho yo omukulu wange, Jerry, poiningwanima ya tya ngaho.

Mo 1930 nasha, otwa li twa kufa ombinga moikonga “yoshivakela” ye likalekelwa opo tu mane ko oitukulwa omo mwa li mu na omapataneko mahapu unene. Otwa li hatu penduka fimbo eluwa inali tenda, ngaashi twa li hatu ningi koJoplin, muMissouri, hatu tula oufo noumbo koshi yomivelo domaumbo ovanhu. Shimha twa mane otwa li hatu ka shakena kondje yodoolopa tu tale ngeenge ope na umwe a mangwa po kopolifi.

Pefimbo opo, opa li vali onghedi imwe yokulonga moukalele yokweenda momapandavanda nomapulakata. Opo tu xumife komesho oinima yOuhamba, otwa li hatu djala omapulakata ndele hatu ka enda modoolopa aishe. Ohandi dimbuluka oshikando shimwe eshi ovamwatate va li tava ende modoolopa yetu va djala omapulakata a shangwa “Elongelokalunga olo omwiyo nekonda.” Ova li va enda modoolopa oshinano shomukakena wokilometa 1,6 ndele tava alukile keumbo letu. Lao linene, kava li va shakeneka omapataneko, ndele ova li va shakeneka ovanhu vahapu ve na ohokwe.

OYOONGALELE OYO YA NINGWA ESHI NDA LI NDI MUNINI

Oukwaneumbo wetu luhapu owa li hau di moKansas tau i koyoongalele koTexas. Tate okwa li ha longele kolutenda olo la li pokati kaMissouri naKansas nosho yo Kansas naTexas, onghee otwa li hatu i neshina hatu longifa okakalata kaye koilonga, naasho osha li hashi tu kwafele tu ka talele po ovapambele vetu nokuya koyoongalele. Omukulu wameme, Fred Wismar, nosho yo omukulukadi waye, Eulalie, ova li hava di moTemple, shaTexas. Tatekulu Fred okwe lihonga oshili mo 1900 nasha eshi a li omunyasha, ta ninginifwa, ndele ta hongo ovamwaina mwa kwatelwa meme osho e lihonga. Ovamwatate vomoTexas ova li ve mu shii nawanawa molwaashi omo a li ha longele e li omupashukilishikandjo. Okwa li omulumenhu omunanghenda, omuhafi nonda li handi kala nda hafa alushe okukala naye. Okwa li omuladi, nokwa li a tulila nge po oshihopaenenwa shiwa eshi nda li omunyasha.

Mo 1941, oukwaneumbo wetu owa li wa ya neshina koSt. Louis, shaMissouri, koshoongalele sha kula. Ovanyasha aveshe ova li va shivwa va kale omutumba popepi nomutune opo va ude oshipopiwa shomumwatate Rutherford shi na oshipalanyole ­“Children of the King.” Pexulilo loshipopiwa ovanyasha aveshe ova li va pewa oshali yembo li na oshi­palanyole Children komumwatete Rutherford nosho yo kovayakuli vaye. Ovanyasha ovo va li va hafela omanangeko noupuna opamhepo ova li ve dulife po 15 000.

MuAprili 1943, otwa li twa hafela oshoongalele shi na oshipalanyole “Call to Action” moCoffeyville, shaKansas. Poshoongalele osho otwa li twa shivifilwa kutya omaongalo aeshe otaa ka kala e na Ofikola yOkudeula Ovaudifi, nopa li pa pitifwa embo li na oitukulwa 52 lokulongifwa pofikola oyo. Lwanima momudo oo, onda li nda yandja oshipopiwa shange shotete. Oshoongalele osho osha li she likalekelwa kwaame, molwaashi onda li nda ninginifwa pamwe navakwetu mokandama ke li pofaalama ke na omeva a talala.

ONDA KALA NDA HALELELA OKU KA LONGA KOBETEL

Onda mana ofikola yange yopombada mo 1951, nonda li ndi na okuninga omatokolo e na sha nanghee handi ka longifa onghalamwenyo yange. Onda li nda halelela unene oku ka longa kObetel, oko kwa li haku longele Jerry, onghee eindilo lange ola li la tumwa diva kombelewa yaBrooklyn. Etokolo olo ola li la etela nge omauwa mahapu opamhepo. Meni lefimbo lixupi, onda li nda tambulwa ndi ka hovele oilonga yaBetel mo 10 Marsa 1952.

Onda li nda hala oku ka longa koshinyanyangido opo ndi kufe ombinga mokupilinda oifo nosho yo oishangomwa ikwao. Ashike onda li nda tulwa koshikondo shokutukula oikulya nolwanima onda ka tulwa kokombifa, naasho osha li oshimoniwa shihafifa kwaame. Kanda li nda mona oufembanghenda wokulonga koshinyanyangido. Ashike otwa li hatu ningi omalufo kokombifa nosha li sha etela nge ouwa molwaashi osha li hashi pe nge omhito momukokomoko wefiku ndi ninge ekonakono lange lopaumwene handi longifa omambo oo e li mongulumambo yomoBetel. Osho osha li sha kwafela nge ndi ninge exumokomesho lopamhepo nosha li sha kwafela nge ndi pameke eitavelo lange. Osha li yo sha pameka etokolo lange lokulongela Jehova kObetel efimbo lile ngaashi handi dulu. Jerry okwa fiya po Obetel mo 1949 nokwa hombola Patricia, ashike ova kala hava di popepi naBrooklyn. Ova kala alushe ekwafo linene netwomukumo kwaame eshi opo nda i kObetel.

Diva eshi opo nda fiki kObetel, ovamwatate ova li va ninga omalolelo opo va wede ovamwatate vahapu momusholondodo wovapopi mObetel. Ovamwatate ovo va li momusholondodo oo ova li hava tuminwa komaongalo e li kokule naBrooklyn oshinano sheekilometa 322 va ka yandje oipopiwa yomoipafi nokulonga pamwe neongalo moukalele. Osha li oufembanghenda kwaame okukala momusholondodo oo. Nonande onda li nda tila, onda li nda yandja oshipopiwa shange shotete shomoipafi oule wovili. Luhapu ngeenge handi ka talela po omaongalo, onda li handi i neshina. Mo 1954, ohandi dimbuluka nawa Osoondaxa omutenya pefimbo lokufu eshi nda li nda londa eshina olo la li tali shuna koNew York opo ndi ka fike kObetel eshi taku wiwile. Ashike okwa li ku na oshikungulu shomhepo italala neenghono. Oindjina yeshina oya li tai lidimi. Xuuninwa, eshina ola li la fika poshitaashi moNew York City ponhano yokeengulasha mOmaandaxa. Okudja opo, onda li nda ya nondjila oyo ya endela meni laBrooklyn nda yukilila koilonga mokombifa, onda li nda shelelelwa nonda li nda loloka molwaashi oufiku aushe inandi kofa onda li ashike omutumba meshina olo la li la nyonauka. Nonande opa li omashongo a tya ngaho, kanda li nda sholola molwaashi onda li nda hafa okulonga pamwe novamwatate nosho yo okupanga oukaume navamwe momaxuliloshivike oo e likalekelwa.

Hatu lilongekida okukwata omawi mosasiyona yo-WBBR

Eedula dange dotete mObetel, onda li nda shivwa ndi ka longe kosasiyona yoradio yo-WBBR. Osasiyona oyo oya li mefilitya olo la li metungo 124 Col­umbia Heights. Osha li oshinakuwanifwa shange shokudanena oohandimwe Ekonakombiibeli olo la li la kwatwa momawi oshivike keshe. Omumwatate A. H. Macmillan, oo a kala oshilyo shoukwaneumbo waBetel efimbo lile, okwa kala ha kufa ombinga pandjikilile meeprograma odo dokoradio. Otwa li hatu mu ifana omumwatate Mac, nokwa li e li oshihopaenenwa shiwa kufye ovanyasha ovo tu li moukwaneumbo waBetel molwaashi okwa kala omudiinini moilonga yaJehova.

Hatu yandje oufo moukalele vokushiva ovanhu koipopiwa ya kwatwa momawi kosasiyona yo-WBBR

Mo 1958, onda li nda shivwa ndi ka kwafele kOfikola yaGilead. Oshilonga shange osha li okukwafela ovanafikola va mone eevisa nokuunganeka omalweendo ovamwatate novamwameme ovo ovadiinini. Pefimbo opo okuya nodila okwa li ku na ondilo unene, onghee ovanafikola ashike vanini va li hava i nodila. Vahapu ovo va li hava i koAfrica nosho yo koAsia lokOushilo ova li hava i neeskepa domitwalo. Eshi pe ke uya ehangano leedila dokufelefula, outekete veedila ova li va ninga ombilixa novatumwa vahapu ova li hava i needila.

Handi longekida eedipoloma dovanafikola vaGilead ofimbo ogaladuweishina inai hovela

OMALWEENDO OKUYA KOYOONGALELE

Mo 1960 onda li handi unganeke omalweendo okuya needila okudja moUnited States da yuka koEuropa koyoongalele yopashiwana mo 1961. Onda li nda ya nodila koshoongalele shimwe nda dja moNew York nda yuka koHamburg, shaGermany. Konima yoshoongalele, ame nosho yo ovamwatate vatatu vomObetel otwa li twa hiila otuwa ndele hatu shingi okudja moGermany twa yuka kuItaly, hatu talele po oshitaimbelewa osho shi li muRoma. Okudja opo otwa ya koFrance, keemhunda daPyrenees nosho yo koSpain, oko oilonga yetu ya li ya shilikwa. Otwa li twa pa ovamwatate vomoBarcelona oishangomwa twe i tonyena moinima omo hamu tonyenwa eeshali. Osha li shitunhula okushakena navo. Okudja opo otwa li twa ya koAmsterdam, oko twa hanga odila yetu oyo tai i koNew York.

Konima yodula lwaapo, onda li vali nda pewa oshinakuwanifwa shokuunganeka omalweendo ovamwatate novamwameme ovo tava i koyoongalele yopashiwana ye likalekelwa mounyuni aushe. Oshoongalele shomo 1963 osha li shi na oshipalanyole “Ever­lasting Good News.” Opa li pa ningwa omalongekido opo ovapopi 583 va ye koyoongalele oyo ya li tai ka kala moEuropa, Asia, nosho yo moSouth Pacific, nokumanifa olweendo lavo moHonolulu, Hawaii, nosho yo moPasadena, shaCalifornia. Ova li yo va ka talela po koLebanon nosho yo kuJordan opo ve lihonge kombinga yoilongo oyo ya tumbulwa mOmbiibeli. Kakele kokulongekida eedila nosho yo eehotela dokukala, oshikondo shetu mObetel ohashi longekida eevisa adishe odo da pumbiwa moilongo omo ovamwatate tava ka kanghama.

NDA MONA KAUME KOPAHOMBO

Omudo 1963 owa li yo wa fimana kwaame omolwetomheno liwa. Mo 29 Juni, onda hombola Lila Rogers a dja koMissouri, oo a kala oshilyo shoukwaneumbo waBetel omido nhatu. Oshivike shimwe konima yohango yetu, ame naLila otwa li twa ka talela po Greece, Egipti, naLebanon. Otwa li twa ya nodila twa dja moBeirut twa yuka kokapale kanini keedila ke li koJordan. Molwaashi oilonga yetu moJordan oya li ya shilikwa notwa li twa lombwelwa kutya Eendombwedi daJehova itadi pewa eevisa dokuya mo moshilongo, otwa li hatu lipula kutya oshike tashi ka ningwa po shimha twa fiki. Eshi twa fika, otwa li twa hafa unene eshi twa mona ovamwatate novamwameme va fikama pokapale keedila ve na epulakata la shangwa “Otwe mu tambula ko Eendombwedi daJehova”! Osha li shitunhula okutalela po oilongo oyo ya tumbulwa mOmbiibeli. Otwa talela po eenhele oko kwa li ootatekulululwa, oko Jesus novayapostoli va udifila nosho yo oko Oukriste wa hovela okutandavela nounyuni aushe. — Oil. 13:47.

Lila okwa kala kaume kange omudiinini moinakuwanifwa yetu aishe oule womido 55. Otwa li twa talela po Spain naPortugal oikando yonhumba eshi oilonga yetu ya li ya shilikwa moilongo oyo. Otwa li hatu twaalele ovamwatate oishangomwa, oinima oyo va li va pumbwa noku va twa omukumo. Otwa li nokuli twa talela po ovamwatate vamwe ovo va li modolongo metungo likulu lomilitali moCádiz, shaSpain. Onda li nda hafa neenghono eshi nde va pa oshipopiwa tashi tungu pamhepo.

Ndi li naPatricia naJerry Molohan mo 1969 twa yuka koshoongalele shi na oshipalanyole “Peace on Earth”

Okudja mo 1963, osha li oufembanghenda kwaame okuunganeka oyoongalele yopashiwana muAfrica, Australia, Central naSouth America, Europe, Asia lokOushilo, Hawaii, New Zealand nosho yo Puerto Rico. Ame naLila otwa hafela pamwe oyoongalele ihe fi okudimbuwa, mwa kwatelwa osho sha li moWarsaw, shaPoland mo 1989. Ovamwatate vahapu moRussia ova li va dula okuya koshoongalele sha kula oshikando shavo shotete. Otwa shakena novamwatate novamwameme vahapu ovo va kala omido dihapu modolongo yaSoviet omolweitavelo lavo.

Osha li oufembanghenda munene kwaame okutalela po oitaimbelewa mounyuni aushe opo ndi twe omukumo omaukwaneumbo aBetel nosho yo ovatumwa. Etalelepo letu la xuuninwa koshitaimbelewa shaSouth Korea, otwa li twa shakena novamwatate 50 vomovamwatate ovo va li modolongo yaSuwon. Ovamwatate ovo ova li va ulika omaukwatya mawa nova li va teelela nodjuulufi oku ka kufa vali ombinga moukalele. Osha li unene she tu twa omukumo eshi twa shakena navo. — Rom. 1:11, 12.

EKULO OHALI ETA EHAFO

Onda mona nghee Jehova ta nangeke noupuna oshiwana shaye eshi sha kala nokuhapupala momukokomoko womido, eshi nda ninginifwa mo 1943 ovaudifi ova li 100 000, ashike paife ovanhu ve dulife 8 000 000 otava longele Jehova moilongo 240. Oilonga youdiinini yovanafikola vaGilead oya weda ko kekulo olo. Kashi tunhula tuu okulonga pamwe novatumwa vahapu oule womido noku va kwafela va ye kondje yoilongo oko va tuminwa!

Onda pandula eshi nda ninga etokolo lokutamununa mo oukalele wange eshi nda tula mo eindilo lokuka longa kObetel fimbo nda li omunyasha. Jehova okwa nangeka noupuna eenghatu dange adishe. Kakele ashike kehafo olo nda mona moilonga yaBetel, ame naLila otwa hafela omaufembanghenda wokulonga moukalele nomaongalo omoBrooklyn, omo twa longa efimbo lile notwa mona ookaume kashili.

Lila okwa kala ha yambidida nge efiku keshe eshi handi wanifa po oinakuwanifwa yange mObetel. Nonande paife ondi na omido 84, natango ohandi hafele oilonga tai ti sha yokukwafela oshitaimbelewa eshi tashi ungaunga neenhumwafo.

Ndi li naLila paife

Oshili ehafo linene okukala oshitukulwa shehangano laJehova li kumwifi nosho yo okumona eyooloko linene pokati kovanhu ovo hava longele Jehova naavo ihave mu longele. Ohatu dulu okuuda ko nawa eendjovo daMalakia 3:​18, odo tadi ti: “Opo nee nye tamu ka mona vali etongolo pokati kovayuki novadinikalunga, pokati kaau ha longele Kalunga naau ihe mu longele.” Efiku keshe ohatu mono nghee onghalelo younyuni waSatana tai naipala, omo mu na ovanhu vehe na eteelelo lasha nove na ehafo linini monghalamwenyo. Ashike ovo ve hole Jehova nohave mu longele, ove na ehafo lashili monghalamwenyo nokuli nomomafimbo aa madjuu nove na eteelelo lashili li na sha nonakwiiwa. Kashi li tuu oufembanghenda okutandaveleka onghundana iwa yOuhamba! (Mat. 24:​14) Otwa teelela nodjuulufi efiku olo Ouhamba waKalunga tau ka pingena po ounyuni ou wa kulupa nounyuni mupe nosho yo omanangeko noupuna aeshe oo a kala a udanekwa, mwa kwatelwa oukolele nosho yo omwenyo waalushe. Ovapiya vaJehova ovadiinini ovo tava ka kala kombada yedu otava ka hafela onghalamwenyo fiyo alushe.