Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Di lakisane̱ mudied’asu​—Kristo

Di lakisane̱ mudied’asu​—Kristo

“Mō̱ nde e mudied’ańu, Kristo.”​—MAT. 23:10.

MYENGE: 16, 14

1, 2. Njika mitakisan Yosua a kusino̱ ombusa kwed’a Mose e?

YOSUA a ta a dia a masenga ben byala ba Yehova o matoi mao ná: “Mūt’am Mose a máwo̱; te̱me̱ so̱ tatan, wekame̱ne̱ Yordan, bińo̱ na din tumba le̱se̱, lale o ekombo na bolino̱ bana ba Israel.” (Yos. 1:1, 2) E se̱ diwengisan l’epańpań ońola Yosua, nu ta nde mūt’a Mose lambo ka 40 ma mbu!

2 Kana Mose a die̱le̱no̱ tumba la Loba etum a ponda, Yosua a wusa baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga di tumba di me̱nde̱ jemea mo̱ ka mudiedi. (Ndim. 34:8, 10-12) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali jombwea Yosua 1:1, 2, ná: “E be̱ o pond’a kwaṅ to̱ nin ńa we̱nge̱, pambo a ponda ńa diwengisan la mudiedi ńe nde pond’a ndutu na ńa bobe ońol’ekombo.”

3, 4. Ne̱ni di bino̱ ná Yosua a ta a te̱nge̱ne̱ o lakisane̱ Yehova e, njika myuedi pe̱ jeno̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ e?

3 Yosua a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o bwa bo̱ngo̱, nde ombusa mińa to̱ mininga, a lakisane̱ Yehova, a te̱me̱ o bola kana anedino̱ mo̱. (Yos. 1:9-11) A ta pe̱ a te̱nge̱n o lakisane̱ Loba. Ka nje te̱ myango ma Bibe̱l mi malangwano̱, Yehova a die̱le̱ Yosua na tumba lao, Israel, tongwea na Ange̱l. Esibe̱ penda, ni Ange̱l e ta nde Eyala, Mun’a Loba ńaboso. Bbu. 23:20-23; Yohane 1:1.

4 Na jongwane̱ la Yehova, tumba la Israel di tongwe̱le̱ o ko̱lo̱ngo̱ne̱ din diwengisan la bediedi, jemea Yosua ka mudied’abu ńa peńa. Nin pond’asu pe̱ ńe nde ńa mawengisan mande̱ne̱, je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná ‘Kana bebokedi ba Loba be mabengano̱ nde wala oboso, mo̱ di be̱n njo̱m a bwam o lakisane̱ Yesu ka Mudied’asu nu te̱se̱be̱ na Loba e?’ (Langa Mateo 23:10.) Jombweye te̱ ne̱ni Yehova a die̱le̱no̱ tumba lao o mińa mi tombi o pond’a mawengisan.

JINGANE̱ LA TUMBA LA LOBA O KANAAN

5. Nja Yosua e̱nno̱ ke̱ ā be̱be̱ na Yeriko e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

5 Ombusa son a ponda Bonaisrael bekame̱ne̱no̱ Yordan, nde Yosua a kusino̱ je̱ne̱. Niponda a tano̱ be̱be̱ na Yeriko, a ta e̱ne̱ moto a te̱m na po̱ o dia. Kana a si tano̱ a bia nja ńe nu mwe̱n a moto, na Yosua a baise̱ ná: “We nde na biso̱ nga na basingedi basu e?” Yosua a ta mańaka ponda nu moto a bīse̱no̱ mo̱ nja eno̱. A ta nde “mwaned’a mulo̱ṅ ma Yehova,” nu ta be̱be̱ o jana ońola tumba la Loba. (Langa Yosua 5:13-15.) To̱ná myango o bepolo bepe̱pe̱ mi makwalano̱ ná Yehova nde a kwalisan Yosua, ye̱ke̱i te̱ Loba a ta nde a kwalisan mo̱ tongwea na ange̱l ao kana a tano̱ a bola o pond’a kwaṅ.​—Bbu. 3:2-4; Yos. 4:1, 15; 5:2, 9; Bebolo 7:38; Gal. 3:19.

6-8. (a) Ońola nje bediedi ba Yehova bō̱ be wusano̱ je̱ne̱ne̱ elemā o miso̱ ma bato e? (b) Ne̱ni be bediedi be lee̱le̱no̱ ná be ta nde ba dibie̱ na bena be po̱i o ponda ni te̱nge̱n e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

6 Ni ange̱l ńena ni ta Mudiedi, e ta e langwea Yosua ná te̱ite̱i nje a tano̱ angame̱n bola o buka mundi ma Yeriko. Nde o bebotedi ye̱ne̱n nde biana bediedi bō̱ be si ta mwano ma bila ma bwam. K’eyembilan, Yehova anedi ná bome be̱se̱ bendabe̱, lambo lena di wusa we̱le̱ babo̱ o bete̱medi ba musala mińa to̱ mininga, ba si be̱ne̱ ngudi to̱ po̱ o jana. Mo̱ ni ponda e ta nde ni te̱nge̱n o jenda ba bome ba ngińa e?​—Bbot. 34:24, 25; Yos. 5:2, 8.

7 Ye̱ke̱i te̱, yi sonj’a Israel yendabe̱ i baise̱ na babo̱me̱ne̱ ne̱ni i me̱nde̱no̱ tata mbia mabu ke̱ basingedi ba po̱i janane̱ babo̱. Nde dibokime̱ne̱ myango mi ta mi busa ná Yeriko e “kwese̱ jo̱mbe̱, e kwesame̱ ońola Bonaisrael.” (Yos. 6:1) Mbadi mambo ma timbino̱ yo̱mbo̱ e s’ongwane̱ nde Israel o bata lakisane̱ bediedi ba Loba e?

8 O mbat’a nika, ni ange̱l e ta e bola Yosua bediedi ná Bonaisrael ba s’anane̱ Yeriko, nde ná ba yo̱mbe dinge̱le̱ mundi, ba dangwe ngedi po̱ ońola buńa te̱, etum a mińa mutoba, na ngedi samba o buńa bo londe̱ samba. Bato ba bila bō̱ ba wusa kwala ná ‘Njika ńamse̱ la ponda na ngudi pe̱ di e!’ Nde Yehova Mudied’a Israel nu si me̱ne̱ne̱ a ta a bia bwambwam nje a tano̱ a bola. Mun mwano ma bila ma Yehova mu si bati buka te̱ jouse̱ dube̱ la Bonaisrael, nde mweki pe̱ babo̱ o janane̱ sonj’a bila ya ngińa ya Yeriko.​—Yos. 6:2-5; Bon. 11:30. *

9. Ońola nje jangame̱nno̱ bupe̱ bediedi di makusanno̱ bebokedi ba Loba e? Bola eyembilan.

9 Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ponda iwo̱ je ná di si bo̱le̱ so̱ṅtane̱ njo̱m a mawengisan mō̱ bebokedi be mawanano̱. K’eyembilan, yen ebe di si so̱ṅtane̱ o bebotedi ońola nje jangame̱nno̱ bolane̱ belongisan ka telefon, na tafe̱l, ońola jokwa la moto mo̱me̱ne̱, dikalo, na ndongame̱n. Tatan je o je̱ne̱ muse̱ṅ ma bolane̱ be belongisan yete̱na e we̱li be̱. Di me̱ne̱ te̱ muse̱ṅ ma mawengisan ma mawanano̱ nin we̱nge̱, nika e mabata jouse̱ dube̱ na jalatane̱ lasu.

BEDIEDI BA KRISTO O ŃO̱ṄO̱N A BOSO

10. Nja nu die̱le̱ ndongame̱n a mweńa ń’ekwal’a bwendi ńa dibe̱le̱ di madie̱le̱ o Yerusalem e?

10 Lambo ka 13 la mbu ombusa jate̱le̱ la Kornelio, Bajū bō̱ ba ta te̱ nde ba dia ba makwala ná bwendi bwe mweńa. (Bebolo 15:1, 2) Ponda musunga ma madoi munde̱ne̱ mu kwedino̱ o Antiokia, e ta e domsabe̱ ná Paulo ondeye o Yerusalem o je̱ne̱ dibe̱le̱ di madie̱le̱. Be bediedi be ta nde be wa na nja e? Paulo a kwali ná: “Nondedi nde oten bupane̱ bebīsedi na kusino̱.” E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē ná, Kristo nde a die̱le̱ mambo ná dibe̱le̱ di madie̱le̱ di domse̱ bo bwambo.​—Gal. 2:1-3.

Bediedi ba Kristo be ta be̱ne̱ne̱ o ńo̱ṅo̱n a boso (Ombwa mongo 10, 11)

11. (a) Nje Kriste̱n a Bajū iwo̱ i tano̱ i dia i mo̱nge̱le̱ jombwea bwendi e? (b) Ne̱ni Paulo a sue̱le̱no̱ batudu na sibise̱ la ńolo o Yerusalem e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

11 Owas’a bediedi ba Kristo, dibe̱le̱ di madie̱le̱ di tele̱ye̱ ná Kriste̱n yena i si ta Bajū i si ta eto̱m o jendabe̱. (Bebolo 15:19, 20) Nde mimbu jita ombusa ben bedomsedi, jita la Bajū di ta te̱ nde di dia di menda bana babu. Ponda batudu o Yerusalem ba sengino̱ mińuńungu mi mato̱po̱be̱ te̱nge̱ne̱ Paulo, ná a si mane̱nge̱ Mbenda Mose, ba boli mo̱ bediedi bō̱ bena a si tano̱ enge̱le̱. * (Bebolo 21:20-26) Batudu ba ta ba kwalane̱ mo̱ ná a no̱nge bato bane̱i, alane̱ babo̱ o tempe̱l ná ba sangise̱ babo̱me̱ne̱, ná bato ba bie ná Paulo e nde “mune̱nge̱ Mbenda.” Paulo a wusa kwala ná: ‘Njika so̱ṅtane̱ pe̱ di e! Kriste̱n a Bajū nde i titi o so̱ṅtane̱ ekwal’a bwendi. Nde Paulo a sue̱le̱ ńo̱ng’a batudu ni ta nde ná diwanje̱ di si be̱, a bupe̱ byanedi be bolabe̱ mo̱ na sibise̱ la ńolo. Je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Ońola nje Yesu ese̱le̱no̱ ná ekwal’a bwendi e benge wana musunga ma madoi pond’a bwaba ke̱ kwed’ao e mábo̱le̱ Mbend’a Mose ngińa e?’​—Kol. 2:13, 14.

12. Ońola nje yen ebe Kristo ese̱le̱no̱ pe̱te̱ pond’a bwaba denge̱ a madomse̱ ekwal’a bwendi na bambam e?

12 E yo̱ki pula bato bō̱ ponda ná ba kase bediedi ba peńa. E ta e pula Kriste̱n a Bajū eyeka ponda ná bemeye ná ba titi pe̱ owas’a Mbend’a Mose. (Yohane 16:12) E ta bō̱ babu ndutu jita o jemea ná bwendi bo titi pe̱ eyemban a mulatako ma tobotobo na Loba. (Bbot. 17:9-12) Ipe̱pe̱ pe̱ i ta i bwa bo̱ngo̱ o pawe̱ na bane̱ Bajū ná e si ya be̱ ba takisabe̱. (Gal. 6:12) Nde na ponda, Kristo a bati bola bediedi bepe̱pe̱ tongwea na maleta Paulo a tilino̱ na ngiń’a mudī-musangi.​—Rom. 2:28, 29; Gal. 3:23-25.

KRISTO A DIA A MADIE̱LE̱ MWEMBA MAO

13. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o sue̱le̱ bediedi ba Kristo nin we̱nge̱ e?

13 Bebokedi be wan te̱ mawengisan mō̱ nde e be̱ ná di titi o so̱ṅtane̱ mo̱, di duteye ne̱ni Kristo a die̱le̱no̱ mwemba mao o mińa ni tombi. E be̱ o mińa ma Yosua to̱ o ńo̱ṅo̱n a boso, Kristo a boli bediedi be dibie̱ o tata tumba la Loba o mususu, o jouse̱ dube̱ labu, na kombe̱ pe̱ jalatane̱ la baboledi ba Loba.​—Bon. 13:8.

14-16. Ne̱ni bediedi be mawe̱ na “mūt’a jemea na jangwa” be malee̱le̱no̱ ná Kristo a mapula jongwane̱ biso̱ o bata jouse̱ dube̱ lasu e?

14 Yesu a mombwea na ndolo ja lasu la bwam o mbad’a mudī, nika e me̱ne̱ne̱ o bediedi a mabolano̱ o ponda ni te̱nge̱n tongwea na “mūt’a jemea na jangwa.” (Mat. 24:45) Marko, nu be̱n bana bane̱i, mo̱ ná: “Satan a makeka o bo̱bise̱ myemba tongwea na mitakisan a mawaneano̱ mandabo ma mbia. Tatan na mome̱le̱ di makusano̱ o tombise̱ jowe̱ la ndabo a mbia woki te̱, basango ba mbia be o so̱ṅtane̱ ná te̱ite̱i ná bangame̱n tata mbia mabu!”

15 Je̱n te̱ ne̱ni Kristo a madie̱le̱no̱ biso̱, di maso̱ṅtane̱ ná a mapula jongwane̱ biso̱ o bata jouse̱ dube̱ lasu. Patrik, ńe mutudu, mo̱ ná: “O bebotedi nika e mabo̱bise̱ bō̱ mulema ná o su la woki ba late na dibo̱to̱ la dikalo di be̱n nde ngus’a bato.” Nde mo̱ ná din diwengisan di malee̱ ne̱ni Yesu a mombweano̱ mō̱ ńasu te̱ o mwemba. Bō̱ basu bena be iso̱n to̱ bena ba si mabuse̱ o dikalo ponda ye̱se̱ ba masenga na babo̱me̱ne̱ tatan ná be mweńa, ba timbi pe̱ ńaka o mbad’a mudī.”

16 Kristo a si mombwea buka te̱ ńo̱ng’asu ńa mudī, nde a mongwane̱ pe̱ biso̱ o we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo yena ye mweńa nin we̱nge̱ buka be̱se̱ o nin wase. (Langa Marko 13:10.) Andreas, nu te̱se̱be̱ mutudu min mińa, e epe̱ńe̱ o jombwea mawengisan ma bediedi o bebokedi ba Loba. Mo̱ ná: “Wutise̱ la muso̱ngi ma bato o mukanjo m’ebolo di mo̱nge̱le̱ biso̱ ná jā nde o masu ma ponda, jangame̱n pe̱ te̱ dikalo na ngińa.”

DI BE̱ JEMEA O SUE̱LE̱ BEDIEDI BA KRISTO

17, 18. Ońola nje yeno̱ muse̱ṅ ná di duteye o minam di kusino̱ o bupe̱ mawengisan ma po̱i min mińa e?

17 Bediedi di makusane̱no̱ Yesu Kristo, Kiṅ’asu ni jai o bejedi, be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ nin we̱nge̱ na o kie̱le̱ ni maye̱. Di bwane̱ so̱ muńe̱nge̱ tombwane̱ mawengisan di kusino̱ min mińa ma wanedino̱ biso̱. O ponda jowe̱ la ndabo a mbia, je ná di kwalea ne̱ni mawengisan jombwea ndongame̱n a woki to̱ ńa dikalo ma wanedino̱ biso̱ tombwane̱.

Mo̱ we o jongwane̱ mbia mo̱ngo̱ na bape̱pe̱ o dangwa mwemba na bebokedi ba Yehova e? (Ombwa mongo 17, 18)

18 Di dutedi te̱ ná bupe̱ la bediedi ba bebokedi ba Yehova di mawanea biso̱ tombwane̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bupe̱ mo̱. K’eyembilan, je muńe̱nge̱ ońolana di nibolane̱ telefon na tafe̱l, di si mabolane̱ pe̱ mo̱ni jita o busise̱ kalati o mapapa ka nje te̱ e tano̱ kwaṅ. Nik’e mongwane̱ bebokedi o langwea bato jita myango ma bwam o wase. Kana di mábiano̱ nika, mo̱ je ná di bata bolane̱ sinima na kalati ye̱se̱ ye o mbad’a bosenga yete̱na e we̱li be̱ e? Na nika nde di masue̱le̱no̱ Kristo, nu mapule̱ ná di bolane̱ mabe̱ne̱ ma bebokedi na dibie̱.

19. Ońola nje jangame̱nno̱ sue̱le̱ bediedi ba Kristo e?

19 Di mouse̱ dube̱ la bane̱ na sue̱le̱ pe̱ jalatane̱ ke̱ di masue̱le̱ bediedi ba Kristo na ngud’asu ńe̱se̱. Andreas a kwali ońola wutise̱ la muso̱ngi ma belongi ba Bete̱l o wase ńe̱se̱ ná: “Mbadi ba bonasango ba se̱le̱ be̱ o Bete̱l ba kasino̱ ma mawengisan, ba bupe̱ pe̱ mo̱, e boli ná na be̱ne̱ye̱ babo̱ edube, na lakisane̱ pe̱ bediedi ba Kristo. Ba madangwa nde mwemba n’ebamban a Yehova tongwea na bwane̱ to̱ njika m’bē̱ mu bolabe̱ babo̱ muńe̱nge̱.”

NA MISO̱ MA DUBE̱, DI LAKISANE̱ MUDIED’ASU

20, 21. (a) Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ Kristo, Mudied’asu e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ o jokwa di bupe̱ e?

20 Mudied’asu, Yesu Kristo, a mala busa son a ponda ka “mubukedi o buka” na bola pe̱ mambo ma “betańsedi.” (Bbī. 6:2; Mye. 45:4) Nde o tatan, e o boṅsane̱ tumba la Loba ońola longe̱ o was’a peńa, na ońol’ebolo di me̱nde̱no̱ bola owo, ya jokwe̱le̱ ba ba me̱nde̱ po̱ o bepumbwedi, na jongwane̱ pe̱ o timbise̱ wase paradisi.

21 Kiṅ’asu ńo̱kisabe̱ e me̱nde̱ tongwe̱le̱ o jinge̱le̱ biso̱ o was’a peńa, etum te̱ di lakisanno̱ mo̱ to̱na mawengisan. (Langa Myenge 46:1-3.) Ponda iwo̱ mawengisan me ná ma be̱ ndutu, sepo̱n ke̱ makweledi biso̱ epańpań. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di benga kombe̱ musango ma teten na dube̱ di bo̱le̱ la Yehova e? Di mala jalabe̱ min myuedi o jokwa di bupe̱.

^ par. 8 Bato ba muwaso ba so̱i bekotedi ba da bende̱ne̱, ka mbasi, o bebule̱le̱ ba Yeriko, nika e malee̱le̱ ná mundi mu si dingabe̱le̱ pond’a bwaba; to̱ da lao pe̱ di si bo̱i. Kana Bonaisrael ba si tano̱ ba bolabe̱ wonja o no̱ngo̱ ndumban, niponda e ta nde ni te̱nge̱n o buka mundi, ebanja da di ta jita o ’yidi.​—Yos. 5:10-12.

^ par. 11 Ombwa edinge̱le̱ “Paul surmonte humblement une épreuve” O Njongo a Betatedi ńa 15 má So̱ṅe̱ 2003, dip. 24.