ŠTEFAN je stal pred skupino 71 sovražno nastrojenih sodnikov. Bili so člani sanhedrina oziroma izraelskega najvišjega sodišča in so veljali za ene najvplivnejših moških v narodu. Zbral jih je veliki duhovnik Kajfa, ki je predsedoval sodišču že pred nekaj meseci, ko je bil Jezus obsojen na smrt. (Mat. 26:57, 59; Apd. 6:8–12) Krive priče so prihajale ena za drugo, pri Štefanu pa je bilo opaziti nekaj presenetljivega – njegov obraz je bil »podoben angelskemu«. (Apd. 6:13–15)

Zakaj je lahko Štefan v takšnih zastrašujočih okoliščinah ostal miren in spokojen? Preden so ga odvedli pred sanhedrin, je bil pod močnim vplivom Božjega duha povsem zaposlen s tem, da je stregel drugim. (Apd. 6:3–7) Ko se mu je sodilo, je nanj deloval isti duh. Tolažil ga je in spominjal na reči, ki se jih je naučil v preteklosti. (Jan. 14:16, pdč. op.) V 7. poglavju Apostolskih del lahko beremo Štefanov pogumni zagovor. Med zagovorom ga je sveti duh spomnil na kakih 20 ali več odlomkov iz Hebrejskih spisov. (Jan. 14:26) Štefanu pa se je vera še dodatno okrepila, ko je v videnju videl Jezusa stati na Božji desni. (Apd. 7:54–56, 59, 60)

Morda se bomo nekoč tudi mi spoprijemali z grožnjami in preganjanjem. (Jan. 15:20) Če se redno hranimo z Božjo Besedo in smo polno zaposleni z oznanjevanjem, dovolimo Jehovovemu duhu, da v nas deluje. Poleg tega nam bo to dalo moči, da bomo zdržali nasprotovanje in ohranili notranji mir. (1. Pet. 4:12–14)