1. Ońola nje biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ng’a lo̱ko̱mea e?

BISO̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea. Yen ebe mutaka, mpuli di si londise̱no̱, na ndenge̱ nde be dongo la longe̱ lasu. Pondapo̱ je o janane̱ ndut’a mulema, diboa, bodun, to̱ kwed’a ńandolo mō̱ ńasu. Bō̱ basu ba matusabe̱. Di dingabe̱le̱ na bato ba mabenge̱ nde be̱ njo. Ye mbale̱ ná je mbaki ná nin “pond’a bobe” e mabamse̱ nde ná jā nde “o mińa misukan,” na ná buńa te̱ bo matombe̱ bo mabata nde o sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na was’a peńa. (2 Tim. 3:1) Ye pe̱ ná e be̱ ná, ye etum a ponda jeno̱ o jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Yehova, mitaka masu pe̱ mi mabata nde be̱ bonde̱ne̱. Owe̱ni so̱ jeno̱ ná di kusa lo̱ko̱mea e?

2, 3. (a) Nje di bino̱ jombwea Habakuk e? (b) Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea kalat’a Habakuk e?

² Ná di kuse jalabe̱, jombweye kalat’a Habakuk. To̱ná Betiledi be si mabolano̱ biso̱ beteledi ba tobotobo jombwea longe̱ na bebolo bao, kalati ni bambe̱ dina lao e membe̱ biso̱, ńe nde biso̱ tongo a lo̱ko̱mea. Dina lao di be̱n nde beteledi ná “sokane̱ la bwanga la weawea.” Nika e mapula nde kwala mbadi Yehova a mano̱ngo̱no̱ biso̱ o bwanga bao o lo̱ko̱ biso̱ to̱ mbadi  ba bena ba mowe̱ mo̱ ba tingame̱no̱ na mo̱ kana muna a tingame̱no̱ na sango. Habakuk a kwalisane̱ Loba, a baise̱ mo̱ myuedi baise̱ na baise̱. Mi myuedi a baise̱no̱ me biso̱ muse̱ṅ ebanja Yehova a tute̱le̱ Habakuk tongwea na mudī-musangi o tila ekwal’abu.​—Hab. 2:2.

³ Yen ekwali oteten a Yehova na Habakuk ńe o sunjume̱ye̱ nde ye nje ye̱se̱ Betiledi be malangwano̱ jombwea nu muto̱ped’a mudī. Kalat’ao ńe nde dongo diwo̱ la “me̱se̱ mena ma tilabe̱ kwaṅ” na mena ma kombabe̱ o Eyal’a Loba, Bibe̱l, “ná ońola we̱lisane̱ na lo̱ko̱mea la betiledi di be̱ne̱ dipita.” (Rom. 15:4) Ne̱ni kalat’a Habakuk ńeno̱ biso̱ muse̱ṅ e? E mongwane̱ biso̱ o bia nje lakisane̱ la Yehova di mapulano̱ kwala. Omo̱ń a nika, eding’a Habakuk e mabola biso̱ mbaki ná je ná di we̱le̱ be̱ne̱ mulema ma pī, di tika pe̱ be̱ne̱ mo̱ to̱na mitakisan na ndenge̱ di be̱nno̱. Kana di bino̱ nika, jombweye kalat’a Habakuk o matongo jita.

4. Ońola nje Habakuk a tano̱ a sunjume̱ye̱ e?

⁴ Langa Habakuk 1:2, 3. Habakuk a ta nde longe̱ o pond’a ndutu ninde̱ne̱ na ńa makekisan. A ta a bwa ndutu jita ońolana a ta a dingabe̱le̱ na bato ba bobe na ba njo. Njika ponda bobe babu bo me̱nde̱no̱ po̱ o su e? Ońola nje Yehova a mano̱ngo̱no̱ pond’a bwaba o bo̱le̱ mo̱ e? Nje ye̱se̱ Habakuk enno̱ e ta nde si te̱me̱ la sim na mabandan bato ba mundi mao ba tano̱ ba bola. A si wusa bola to̱ lambo. Oteten a pond’ao ńa ndutu, a bele̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱. Yen ebe Habakuk a ta nde a ne̱ne̱ ná Yehova a si mombwea tumba lao. Ye̱ne̱ne̱ nde biana Loba e o jindea o bola lambo o bo̱le̱ be bete̱medi. Mo̱ o be̱n nde mulemlem ma besengedi ka nu muboled’a Loba ńa ndolo e?

5. Njika belēdi ba mweńa be maso̱be̱ o kalat’a Habakuk e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁵ Mo̱ Habakuk a si ta pe̱ nde a lakisane̱ Yehova e? A si ta pe̱ nde a dube̱ makaki ma Loba e? Tomtom! Kana a bake̱no̱ nde Yehova mitakisan mao na ndut’ao ya mulema seto̱ mot’a benama, nika e malee̱ nde ná a si bo̱lo̱ne̱ dube̱. A ta a taka ebanja a si ta a so̱ṅtane̱ ońola nje Loba eno̱ o jenge̱le̱ pond’a bwaba to̱ ońola njika njo̱m Yehova ese̱le̱no̱ mo̱ ná a be̱ o bete̱medi ba ndutu. Ná a tute̱le̱ Habakuk tongwea na mudī-musangi o tila ndut’ao ya mulema, Yehova e nde o jokwe̱le̱ biso̱ belēdi ba mweńa be nde ná: Di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱ o langwea mo̱ mitakisan masu na ndut’asu ya mulema. A mabele̱ biso̱ na muyao ná di tele̱ye̱ mo̱ mulema masu o muka. (Mye. 50:15; 62:9) Minia 3:5 e mabata jembe̱ biso̱ ná di “lakisane̱ [Yehova] na mulema [masu] mwe̱se̱” nde di si “lakisane̱ so̱ṅtane̱ [lasu].” Habakuk a ta a bia ben byala a ne̱nge̱ pe̱ mo̱ o mulema mao.

6. Ońola nje muka mweno̱ mweńa e?

⁶ Habakuk a no̱ngi bedomsedi o sisea Yehova be̱be̱, Diko̱m lao na Sango a lakisanno̱. Habakuk a si soke̱ mo̱nge̱le̱ o mitakisan mao to̱ lakisane̱ so̱ṅtane̱ lao. O diwengisan a kane̱, a langwea Yehova besengedi bao na mitakisan mao, a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam. Omo̱ń a nika, Yehova, Musenge̱ mika, a mapula ná di langweye mo̱ ndut’asu o muka o lee̱le̱ mo̱ ná di lakisane̱ mo̱. (Mye. 65:3) Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ná Yehova a malabe̱ biso̱​—a masokane̱ biso̱ bwanga na wea tongwea na bediedi bao ba muyao. (Mye. 73:23, 24) To̱ di be̱ nde owas’a njika mitakisan, a mongwane̱ biso̱ o bia mo̱nge̱le̱ mao. Mika masu mi mawe̱ biso̱ o njib’a mulema me nde mbadi po̱ ńa lee̱le̱ ná di lakisane̱ Loba.

7. Nje Yehova a bolino̱ jombwea mutaka ma Habakuk e?

⁷ Langa Habakuk 1:5-7. Ombusa mo̱ bake̱ mitakisan mao na ndut’ao ya mulema o mā ma Yehova, yen ebe Habakuk a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ jalabe̱ mo̱. Ka Sango nu maso̱ṅtane̱ na nu mabwe̱ ndutu ke̱ mun’ao a mataka, Yehova a si domedi mo̱ ná a langwedi mo̱ mutaka mao. Loba a ta a bia ná e ta nde musea ma sese na ndutu. Tongwea na byala be ta nde ońola Bajū ba pamo, Yehova a bīse̱ Habakuk nje e me̱nde̱ bolane̱ o mińa mi maye̱. Pondapo̱ Habakuk nde e mot’a boso Yehova a bīse̱no̱ ná su la y’ebe̱yed’a mambo ya njo di ta lā be̱be̱.

8. Ońola nje jalabe̱ la Yehova di si tano̱ nje Habakuk a tano̱ enge̱le̱ e?

⁸ Yehova a bīse̱ Habakuk ná a mala bo̱le̱ y’ebe̱yed’a mambo son a ponda. Beko̱kisedi ba ni ńo̱ṅo̱n a njo na ńa bobe be ta bā be̱be̱. Tongwea na ben byala ná “o mińa mańu,” Yehova a ta nde a kwala ná be bekaisedi be me̱nde̱ nde po̱ ke̱ mo̱ Habakuk a dia longe̱ to̱ o pond’a ńo̱ṅo̱n ao. Nde jalabe̱ la Yehova di si ta di lena mo̱ a tano̱ enge̱le̱. Mo̱, di jalabe̱ nde di ta di pula mo̱ e? Nje Yehova a kwalanno̱ mo̱ e ta nde e pula kwala na mbaki ná take e me̱nde̱ nde bata be̱ bonde̱ne̱ ońola baje̱ o Yuda be̱se̱. * Bato ba Kaldea (Babilon) ba ta njo buka bato ba mundi ma Habakuk bena ba ta ba bia bete̱sedi ba Yehova. Ońola nje Yehova a mabolane̱no̱ din tumba la basibi la njo o ko̱kise̱ tumba lao e? E be̱ te̱ ná wa nde o kusane̱ Loba din jalabe̱ nje o wusano̱ bola e?

9. Njika myuedi Habakuk a wusano̱ baise̱ na mo̱me̱ne̱ e?

⁹ Langa Habakuk 1:12-14, 17. Habakuk a so̱ṅtane̱ ná Yehova a me̱nde̱ nde bolane̱ Babilon o kaise̱ na ko̱kise̱ bato ba bobe bena ba dinge̱le̱ mo̱, nde a ta te̱ nde a baise̱ ná njik’etum. Nde a langwedi Yehova na sibise̱ la ńolo ná mo̱ nde e “Dale” lao. (Ndim. 32:4; Yes. 26:4) Habakuk a bengi be̱ we̱lisane̱, a lakisane̱ pe̱ Loba la ndolo na la muyao. Na nik’e tute̱le̱ mo̱ o bata baise̱ Yehova min myuedi ná: Ońola nje Loba a mese̱le̱no̱ ná bete̱medi ba Yuda be bate nde be̱ bobe e? Ońola nje a si mabo̱le̱no̱ bobe dibokime̱ne̱ e? Ońola nje Ńangum a mese̱le̱no̱ ná tumba lao di bate taka e? Ońola nje a ‘mako̱no̱ mbuke’ ke̱ bobe bo mabolane̱ e? E nde “Ńabosangi,” “miso̱ [mao] me ná ke̱nge̱nge̱ kańena ma si me̱ne̱ bobe.”

10. Ne̱ni ponda iwo̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ mulemlem ma besengedi ka Habakuk e?

¹⁰ Ponda iwo̱, je ná di be̱ne̱ mulemlem ma besengedi ka Habakuk. Di masengane̱ Yehova. Lakisane̱ di be̱nedino̱ mo̱ di matute̱le̱ biso̱ o langa na jokwa Eyal’ao, nika e mabola biso̱ dipita. Di mokwa makaki mao tongwea na bediedi di makusane̱no̱ bebokedi bao. Nde je te̱ nde ná di baise̱ na biso̱me̱ne ná, ‘Njika ponda ndeng’asu e mabo̱no̱ e?’ Nje Habakuk a bolino̱ ombusa ponda e mokwe̱le̱ nde biso̱ nje e?

11. Nje Habakuk a domse̱no̱ o bola ombusa mo̱ sengane̱ Yehova e?

¹¹ Langa Habakuk 2:1. Ekwal’a Yehova na Habakuk e lo̱ki mo̱ mulema. Na mo̱ a domse̱ ná a mabenga jenge̱le̱ natē̱ Yehova a po̱ bo̱le̱ bobe. A lee̱le̱ ná bedomsedi bao be ta be bama, ebanja a kwali ombusa ponda ná a me̱nde̱ “jenge̱le̱ buńa ba ndenge̱ na pī.” (Hab. 3:16) Baboledi ba jemea ba Loba bape̱pe̱ pe̱ ba lee̱le̱ mulemlem ma we̱lisane̱ na  lakisane̱, eyembilan abu e membe̱ biso̱ ná di si bo̱bo̱, nde di benge nde jenge̱le̱ ponda Yehova a mabo̱le̱no̱ ndeng’asu.​—Mik. 7:7; Yak. 5:7, 8.

12. Njika belēdi bō̱ di mokwano̱ na Habakuk e?

¹² Nje bedomsedi ba Habakuk be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Laboso, di tike kane̱ Yehova, to̱ di be̱ o njika makekisan. Di londe̱ maba, di senge nje Yehova a malangweano̱ biso̱ tongwea n’Eyal’ao na bebokedi bao. Di londe̱ malalo, di be̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova, na mbaki ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ses’asu o ponda ni do̱lisan mo̱. Di bengi te̱ be̱ne̱ ekwal’a nditi na Yehova, di sengane̱ na jenge̱le̱ pe̱ mo̱, ka nje te̱ Habakuk a bolino̱, biso̱ pe̱ di mabe̱ne̱ mulema ma pī mwena mu me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ titimbe̱. Dipita lasu di me̱nde̱ jouse̱ we̱lisane̱ lasu, nika nde e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ muńe̱nge̱ to̱na mitakisan me̱se̱ jeno̱ ná di be̱ne̱. Dipita di mabola biso̱ lakisane̱ ná Sango asu ńe o mo̱ń a me̱nde̱ bo̱le̱ ndeng’asu.​—Rom. 12:12.

13. Njika mbaki ni bam ni maso̱be̱ o Habakuk 2:3 e?

¹³ Langa Habakuk 2:3. Bedomsedi Habakuk a no̱ngino̱ o jenge̱le̱, be bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Ńangum a ta a bia bwambwam o njika bete̱medi ba ndutu Habakuk a tano̱. Nde, Loba a lo̱ki mo̱, a lee̱le̱ mo̱ ndolo na muyao o bola mo̱ mbaki ná a me̱nde̱ kusa jalabe̱ la myuedi mao. Mitaka mao me̱se̱ mi si me̱nde̱ pe̱ jinda pond’a bwaba. Loba a langwedi nde Habakuk ná: “Be̱ we̱lisane̱, lakisane̱ mba. Jalabe̱ lam di si me̱nde̱ jindea, to̱ná e me̱ne̱nno̱ biana le o jindea!” Yehova o̱nge̱le̱ nde mo̱ ná makaki mao ma malonda nde o ponda a te̱se̱no̱. A boli Habakuk malea ná enge̱le̱ belondisedi ba mwano mao. E, muto̱ped’a mudī a si me̱nde̱ so̱lisabe̱.

14. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ke̱ je o ndutu e?

¹⁴ Di lee̱le̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova, di lambe̱ pe̱ toi o senga nje a malangweano̱ biso̱, nik’e me̱nde̱ bola biso̱ mbaki na jongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ mulema ma pī to̱na makekisan na mitakisan di be̱nno̱. Yesu a boli biso̱ mbaki ná je ná di lakisane̱ Yehova, Mune̱nge̱ ponda Nunde̱ne̱, di si soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o “ponda to̱ ebe” bena Yehova a si bedino̱ bīse̱. (Bebolo 1:7) Di si bo̱bo̱, nde di be̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ na sibise̱ la ńolo, dube̱, na we̱lisane̱, di bolane̱ pe̱ pond’asu ńai a bwam o bolea Yehova etum te̱ di be̱nno̱ we̱i.​—Marko 13:35-37; Gal. 6:9.

15, 16. (a) Njika makaki ma ngińa di maso̱no̱ o kalat’a Habakuk e? (b) Nje man makaki ma mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁵ Ońola bate̱m na sim bena ba lakisane̱ mo̱, Yehova a kakane̱ ná: “Nute̱m na sim a mabe̱ longe̱ ońola jemea lao,” na ná “wase e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ l’edub’a Yehova.” (Hab. 2:4, 14) Na mbale̱, ba bena be we̱lisane̱ o lakisane̱ Yehova ba me̱nde̱ kusane̱ mo̱ bowe̱n ba longe̱.

¹⁶ Moto a langi te̱ Habakuk 2:4 e ná e̱ne̱ mo̱ ka tet’a byala. Nde be mweńa o dime̱ne̱ lena ńamuloloma Paulo a timbise̱le̱no̱ mo̱ ngedi ilalo! (Rom. 1:17; Gal. 3:11; Bon. 10:38) E be̱ to̱ njika mitakisan nute̱m na sim eno̱ ná a be̱ne̱, ońola dube̱ na lakisane̱ lao a me̱nde̱ be̱ longe̱ o je̱ne̱ belondisedi ba makaki ma Loba. Yehova mo̱ ná di s’ombwa we̱nge̱, jombwe nde etum oboso.

17. Njika mbaki kalat’a Habakuk e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁷ Kalat’a Habakuk e mokwe̱le̱ biso̱  be̱se̱ bena je longe̱ o min mińa misukan belēdi ba ngińa. Yehova a kakane̱ o bola bate̱m na sim be̱se̱ ba dube̱ mo̱ na ba lakisane̱ mo̱ longe̱ la bwindea. Di benge jouse̱ dube̱ na lakisane̱ di be̱nedino̱ Loba, e be̱ to̱ njika ndutu na mutaka di be̱nno̱. Tongwea na Habakuk, Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ sue̱le̱ na sunga biso̱. A mabaise̱ biso̱ na muyao ná di lakisane̱ mo̱ na be̱ pe̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ ni ponda a te̱se̱no̱, ńena owas’a Janea la Loba, wase ńe̱se̱ e me̱nde̱no̱ londa na bato be pī na be bonam ba maboleye̱ mo̱.​—Mat. 5:5; Bon. 10:36-39.

18. Ne̱ni byala ba Yehova be tapino̱ mulema ma Habakuk e?

¹⁸ Langa Habakuk 3:16-19. Byala ba Yehova be tapi mulema ma Habakuk jita. A dutedi o mambo ma betańsedi Yehova a boledino̱ tumba lao o mińa mi tombi. Nika ńouse̱ lakisane̱ lao. A ta mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ jindea! Nika e lo̱ki nu muto̱ped’a mudī, to̱ná a tano̱ a bia ná mutaka mao mu me̱nde̱ wala oboso ońola son a ponda. Habakuk a si ta pe̱ a be̱ne̱ bo̱ngo̱ to̱ bō̱, a ta mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sunga mo̱. Byala ba lakisane̱ a pase̱le̱no̱ o myemba 18 be nde bō̱ ba ngińa bena be maso̱be̱ o Bibe̱l. Bamabie̱ bō̱ ba nin wase ba mo̱nge̱le̱ ná be byala be mapula nde kwala ná: “Na me̱nde̱ tomba n’esimo ońola Sango, na me̱nde̱ jangwe̱ na muńe̱nge̱ ońola Loba.” E se̱ mbaki ńe ngińa di be̱nno̱ e! Yehova a si boli biso̱ buka te̱ makaki me betańsedi, nde a boli pe̱ biso̱ mbaki ná e o boṅsane̱ o nin we̱nge̱ ná a londe̱ makaki mao.

19. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ mulemlem ma lo̱ko̱mea kana Habakuk e?

¹⁹ Esibe̱ penda, mwe̱ndi ma mweńa ma kalat’a Habakuk mwe nde ná di lakisane̱ Yehova. (Hab. 2:4) Je ná di be̱ne̱ ni ńai a lakisane̱, nde di kombe̱ pe̱ mo̱ yete̱na jouse̱ mulatako masu na Yehova ke̱ (1) je titimbe̱ o muka, di langwea Yehova mitaka masu me̱se̱ na ndut’asu ya mulema; (2) di sengane̱ nje Yehova a malangweano̱ biso̱ o Eyal’ao; na bupe̱ pe̱ bediedi a mabolano̱ biso̱ tongwea na bebokedi bao; na (3) di be̱n dube̱ na we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova. Nika nde Habakuk a bolino̱. To̱ná a botedino̱ nde kalat’ao na byala ba ndutu, a bo̱le̱ nde mo̱ na byala ba muńe̱nge̱ na ba mbaki. Di bupe̱ so̱ yen eyembilan ná sokane̱ la bwanga la weawea la Yehova di bole biso̱ lo̱ko̱mea! Njika lo̱ko̱mea di buki di jeno̱ ná di be̱ne̱ o nin was’a mwititi e?