Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

«Kʼamin chi xnawbʼal li yaal»

«Kʼamin chi xnawbʼal li yaal»

«Kʼamin chi xnawbʼal li yaal ut chinaatzol, xbʼaan naq laaʼat linYos ut laj Kolol we; aawikʼin kʼojkʼo li waanm chi junelik» (SAL. 25:5).

BʼICH: 31, 72

1-3. a) Chanru tento tqil li yaal li wank saʼ li Santil Hu? Kʼe jun li eetalil (taawil ebʼ li jalam u saʼ xtiklajik). b) Kʼaru ebʼ li patzʼom tqasume saʼ li tzolom aʼin?

Saʼebʼ li qakutan, yalaq bʼar naʼilmank naq ebʼ li qas qiitzʼin nekeʼxloqʼ li kʼaʼaq re ru ut chirix chik aʼan nekeʼxqʼaxtesi chaq wiʼ chik. Ak xtzʼilmank rix naq kachʼin chik ma 9% rehebʼ li tenamit nekeʼxbʼaanu aʼin. Ut li nekeʼloqʼok saʼ Internet 30% tana nekeʼxbʼaanu ajwiʼ. Nekeʼxbʼaanu tana xbʼaan naq moko aʼan ta li nekeʼraj, nekeʼxtaw xmaajelal malaj inkʼaʼ nekeʼwulak chiru. Joʼkan naq, nekeʼxjal malaj nekeʼxpatzʼ wiʼ chik li xtuminebʼ.

2 Saʼ xkʼabʼaʼ naq ak xqatzol li yaal li wank saʼ li Santil Hu maajunwa naqaj xbʼaanunkil aʼin. Jun sut naq ak xqaloqʼ malaj ak xqatzol li yaal inkʼaʼ naqaj xkʼayinkil malaj xkanabʼankil (1 Tim. 2:4; taayaabʼasi Proverbios 23:23, [TNM] taawil taqʼa). * Joʼ xqil saʼ li tzolom rubʼelaj, re xtawbʼal li yaal, xqakʼe tana naabʼal qahoonal. Wankebʼ xeʼxkanabʼ tana li kʼanjel li nakʼehok naabʼal xtuminebʼ malaj xeʼchʼaʼajkiik xbʼaanebʼ li xkomon malaj ebʼ li ramiiw. Wankebʼ ajwiʼ, xeʼxjal xkʼaʼuxl ut xnaʼlebʼ, ut maare xeʼxtzʼeqtaana li naʼlebʼ ut li bʼaanuhom li moko chalenaq ta saʼ li Santil Hu. Maakʼaʼ naxye kʼaru xqakanabʼ, qʼaxal kachʼin li xtzʼaq li xqatoj chiru li osobʼtesink li naqakʼul.

3 Re xkʼutbʼesinkil naq qʼaxal oxloqʼ chiruhebʼ li nekeʼtawok re li yaal chirix li Xʼawabʼejilal li Yos, li Jesus kiʼaatinak chirix jun laj yakonel li yook xsikʼbʼal li tertokil pek. Naq kixtaw jun li qʼaxal terto xtzʼaq, saʼ junpaat «koxkʼayi chaq chixjunil li kʼaru wank re», re xloqʼbʼal (Mat. 13:45, 46). Joʼkan ajwiʼ, li yaal chirix li Xʼawabʼejilal li Yos ut li junchʼol chik chi naʼlebʼ li wank saʼ li Santil Hu qʼaxal oxloqʼ chiqu, joʼkan naq saʼ junpaat naqabʼaanu li naʼajmank re xtawbʼal. Wi inkʼaʼ naqakanabʼ roxloqʼinkil ru, maajunwa tqakʼayi. Ra xyeebʼal, abʼan wankebʼ aj kʼanjel chiru li Yos li xeʼxkanabʼ roxloqʼinkil ru li yaal joʼkan naq xeʼxkʼayi. Maajunwa taxaq tqabʼaanu aʼin. Qapaabʼaq bʼaan li naʼlebʼ li naxye qe li Santil Hu naq inkʼaʼ tqakanabʼ «bʼeek saʼ li yaal» (taayaabʼasi 3 Juan 2-4). Aʼin naraj xyeebʼal naq tqakʼe xbʼeenwa saʼ li qayuʼam ut tqayuʼami li yooko xtzolbʼal. Saʼ li tzolom aʼin tqasume ebʼ li patzʼom: Kʼaʼut wankebʼ xeʼxkʼayi li yaal, ut chanru xeʼxbʼaanu? Kʼaru tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tootʼaneʼq saʼ li nimla chʼaʼajkilal aʼin? Kʼaru tixkawresi qachʼool re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal?

KʼAʼUT UT CHANRU NAQ WANKEBʼ KEʼXKʼAYI LI YAAL

4. Saʼ xkutankilebʼ li Apostol, kʼaʼut wankebʼ keʼxkʼayi li yaal?

4 Saʼ xkutankilebʼ li Apostol, wankebʼ xeʼxkʼulubʼa li xkʼutum li Jesus abʼan moqon chik xeʼxkanabʼ bʼeek saʼ li yaal. Jun eetalil, saʼ jun kutan, li Jesus kixbʼaanu jun sachbʼachʼoolej re xchʼolaninkil jun tuubʼ chi qas qiitzʼin li yookebʼ chi taqenk re. Chirix chik aʼan, li qas qiitzʼin xeʼxtoq ru li palaw re Galilea rochbʼen li Jesus. Aran wankebʼ naq li Jesus kixye rehebʼ jun li aatin ut sachsokebʼ xeʼkanaak: «Wi inkʼaʼ neketzeka li xtzʼejwal li Kʼajolbʼej, wi inkʼaʼ nekerukʼ li xkikʼel, maakʼaʼaq yuʼam eerikʼin». Xeʼruuk raj xpatzʼbʼal re kʼaru xyaalal li raatin, abʼan inkʼaʼ keʼxbʼaanu joʼkan naq keʼxye: «Qʼaxal kaw li aatin aʼin. Ani taakuyuq rabʼinkil?». Saʼ xkʼabʼaʼ aʼin, «naabʼalebʼ li xtzolom keʼsutqʼiik chirixebʼ ut inkʼaʼ chik keʼrochbʼeeni» (Juan 6:53-66).

5, 6. a) Kʼaʼut saʼebʼ li qakutan wankebʼ xeʼxkanabʼ li yaal? b) Chanru nekeʼxnajtobʼresi ribʼ rikʼin li yaal wiibʼ oxibʼ li qechpaabʼanel?

5 Ra xyeebʼal, abʼan saʼ li qakutan wankebʼ xeʼxkanabʼ li yaal. Wankebʼ xeʼlubʼtaak xchʼool xbʼaan naq xjalaak li xchʼolobʼankil jun li raqal li Santil Hu malaj saʼ xkʼabʼaʼ li kixye malaj li kixbʼaanu jun laj paabʼanel li nawbʼil ru. Wankebʼ ajwiʼ li xchʼinaak li xchʼoolebʼ xbʼaan naq xeʼkʼeheʼk xnaʼlebʼ rikʼin li Santil Hu malaj xeʼxchoqi ribʼebʼ. Ut wankebʼ maare xeʼxjunaji li xkʼaʼuxebʼ rikʼin li ak xeʼxtzʼeqtaana li Jehobʼa malaj li inkʼaʼ nekeʼxkʼulubʼa li naqapaabʼ. Maakʼaʼ naxye kʼaʼut xeʼxbʼaanu, abʼan chixjunilebʼ xeʼxnajtobʼresi ribʼ rikʼin li Jehobʼa ut rikʼin li chʼuut (Heb. 3:12-14). Qʼaxal us raj naq kawebʼ li xpaabʼal ut kʼojkʼokebʼ xchʼool rikʼin li Jesus, joʼ kixbʼaanu li Apostol Pedro. Naq li Jesus kixpatzʼ rehebʼ li Xʼapostol ma nekeʼraj ajwiʼ xkanabʼankil, laj Pedro saʼ junpaat kixsume: «Qaawaʼ, ani aj ikʼin tooxik? Aawikʼin wank li aatin nakʼehok li junelik yuʼam» (Juan 6:67-69).

6 Abʼanan, wankebʼ timil timil xeʼok xkanabʼankil li yaal, maare chi inkʼaʼ xeʼxkʼe reetal. Li Santil Hu naxjuntaqʼeetahebʼ rikʼin jun li jukubʼ li yook chi sachk saʼ xbʼe ut yook chi najtoʼk chire li haʼ (Heb. 2:1). Maare inkʼaʼ nekeʼxkʼoxla xkanabʼankil li yaal, abʼan xeʼxkʼulubʼa naq li xwanjikebʼ rikʼin li Jehobʼa tnajtoʼq toj reetal xeʼxsachk. Chanru tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tqakʼul junaq li nimla rahilal?

KʼARU TOOXTENQʼA RE NAQ INKʼAʼ TQAKʼAYI LI YAAL

7. Kʼaru tooxtenqʼa re naq maajunwa tqakʼayi li yaal?

7 Re naq toobʼeeq saʼ li yaal, tento tqakʼulubʼa ut tqapaabʼ chixjunil li naxkʼut chiqu li Jehobʼa. Tento tqakʼe chiʼubʼej saʼ li qayuʼam li yaal ut tqabʼeresi qibʼ rikʼin li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu. Saʼ jun kutan, li awabʼej David kixye re li Jehobʼa chi anchal xchʼool: «Kʼamin chi xnawbʼal li yaal» (Sal. 25:5). Joʼ laj David, tento naq chʼolchʼooq chiqu naq inkʼaʼ naqaj xkanabʼankil bʼeek saʼ li yaal. Wi inkʼaʼ yooko chi bʼeek saʼ li yaal, maare tooʼoq xkʼoxlankil li xqatoj re xloqʼbʼal li yaal ut tqaj naq teʼxqʼaxtesi wiʼ chik qe li xqatoj, us ta kachʼin ajwiʼ. Abʼan, maajunwa raj tqabʼaanu aʼin. Chʼolchʼo chiqu naq inkʼaʼ tooruuq xsikʼbʼal bʼar wank li naʼlebʼ tqapaabʼ ut bʼar wank inkʼaʼ tqapaabʼ, xbʼaan naq tento toobʼeeq «saʼ xjunxaqalil li yaal» (Juan 16:13). Saʼ li tzolom li xqil rubʼelaj, xooʼaatinak chirix oobʼ li naʼlebʼ li maare xqatzʼeqtaana chaq re xtzolbʼal ut xyuʼaminkil li yaal. Qilaq chanru tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tchʼinaaq qachʼool chirix junaq rehebʼ li naʼlebʼ li xqatzʼeqtaana chaq (Mat. 6:19).

8. Chan raj ru tooʼoq chi najtoʼk rikʼin li yaal chi inkʼaʼ tqakʼe reetal? Kʼe jun eetalil.

8 Li hoonal. Re naq inkʼaʼ toonajtoʼq rikʼin li yaal chi inkʼaʼ tqakʼe reetal, tento tqoksi chiʼus li qahoonal. Wi inkʼaʼ tqabʼaan weent, maare tooʼoq roksinkil naabʼal li hoonal chirix li ajsibʼaal u, li wank saʼ komonil, li Internet malaj li television. Usta ebʼ li kʼaʼaq re ru aʼin moko maak ta, naru naxmaqʼ li hoonal li naqoksi chaq re xtzolbʼal qibʼ qajunes ut jalan chik li xkʼanjel li Yos. Qilaq li kixkʼul li xʼEmma jun li qechpaabʼanel (taawil taqʼa). * Chalen saʼ xkachʼinal, nawulak chaq chiru xik chirix kawaay. Ut naxbʼaanu aʼin naq wank xhoonal. Abʼan, kiʼok xkʼaʼuxl chirix li hoonal li naxchap re xbʼaanunkil aʼin, joʼkan naq kixjal wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ. Li kikawresink re xchʼool aʼan li resil li xyuʼam li xCory Wells, li kikʼanjelak chirix kawaay re naq t-ileʼq xbʼaan li tenamit (taawil taqʼa). * Saʼebʼ li qakutan, li xʼEmma naroksi kachʼin chik ma chixjunil li xhoonal choʼq re li xkʼanjel li Yos rochbʼenebʼ li ramiiw ut ebʼ li xkomon li wankebʼ choʼq aj paabʼanel. Saʼ xkʼabʼaʼ naq yook roksinkil chiʼus li xhoonal, wank saʼ tuqtuukilal ut xnachʼok chiʼus rikʼin li Jehobʼa.

9. Kʼaʼut weent tqabʼaanu rikʼin li junkabʼlal?

9 Li junkabʼlal. Wi inkʼaʼ naqaj xkanabʼankil bʼeek saʼ li yaal, tento tqakʼe saʼ xnaʼaj li junkabʼlal. Naq xqatzol chirix li Jehobʼa, li qajunkabʼlal xkanaak chirix li paabʼal. Chi anchal qachʼool xqatzʼeqtaana li naʼajmank re naq tooruuq chi bʼeek saʼ li yaal. Abʼan, saʼ xnumikebʼ li kutan, maare tqil naq ebʼ li junchʼol nekeʼxloqʼ li kʼanjelobʼaal li tojeʼ xeʼelk malaj sahebʼ xchʼool xbʼaan naq wankebʼ kʼaru re, ut maare tqakʼoxla naq wank yooko xkolbʼal. Wi inkʼaʼ sa chik qachʼool rikʼin li kʼaru qe, naru naqakanabʼ xbʼaanunkil li xkʼanjel li Yos re naq tooruuq xtawbʼal qabʼihomal. Aʼin naxjultika chiqu li kixkʼul laj Demas. Saʼ xkʼabʼaʼ naq kixra chaq «li ruuchichʼochʼ», aʼin kikʼamok re chi xtzʼeqtaanankil li xkʼanjel li naxbʼaanu rochbʼen li Apostol Pablo (2 Tim. 4:10). Li Santil Hu inkʼaʼ naxchʼolobʼ ma qʼaxal xkoho xchʼool laj Demas chirix li junkabʼlal chiru li xkʼanjel li Yos, malaj yal inkʼaʼ kiraj xkanabʼankil li nawulak chiru re rochbʼeninkil laj Pablo. Maakʼaʼ naxye kʼaru xkʼul, abʼan naxkʼut chiqu naq maajunwa tooʼoq xjultikankil li qajunkabʼlal re naq inkʼaʼ tixkeeresi li qarahom chirix li yaal.

10. Re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal, kʼaru li minok u inkʼaʼ tqakʼulubʼa?

10 Ebʼ li qamiiw ut ebʼ li qakomon. Re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal, inkʼaʼ tqakanabʼ naq ebʼ li junchʼol tooʼeʼxmin. Naq xqatzol li yaal, li qawanjik rikʼinebʼ li qamiiw ut ebʼ li qakomon li maawaʼebʼ aj Testiiw xjalaak. Wankebʼ maakʼaʼ xeʼxye qe, abʼan ebʼ li junchʼol inkʼaʼ chik sa xooʼeʼril (1 Ped. 4:4). Relik chi yaal naq naqakʼe qachʼool chi rilbʼalebʼ chiʼus ebʼ li qakomon ut xkʼambʼal qibʼ saʼ usilal rikʼinebʼ. Abʼan, weent tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tqatzʼeqtaana li Jehobʼa re naq sa tooʼeʼril. Joʼ naxye qe 1 Corintios 15:33, kaʼajwiʼ toowanq choʼq ramiiw li nekeʼxra li Jehobʼa.

11. Kʼaru tooxtenqʼa chi xtzʼeqtaanankil li yiibʼ aj kʼaʼuxl ut bʼaanuhom?

11 Yiibʼ aj kʼaʼuxl ut bʼaanuhom. Li nekeʼbʼeek saʼ li yaal tento naq saantaqebʼ (Is. 35:8; taayaabʼasi 1 Pedro 1:14-16). Naq xqatzol li naʼlebʼ li wank saʼ li Santil Hu, wank kʼaru xqajal chiqajunilo. Wankebʼ xeʼxjal chi junajwa li xyuʼamebʼ. Maakʼaʼ naxye kʼaru xqakanabʼ, maajunwa tqajal li xsaqil ru li qayuʼam rikʼin xtzʼajnil li ruuchichʼochʼ. Kʼaru ttenqʼanq qe? Xkʼoxlankil rix li kixtoj li Jehobʼa re naq saantaqo: li xkikʼel li Jesukriist, li Ralal (1 Ped. 1:18, 19). Wi naxeʼink saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qachʼool li xkamik li Jesus, junelik saqaq ru li qayuʼam chiru li Jehobʼa.

12, 13. a) Kʼaʼut wank xwankil naq tqil ebʼ li ninqʼe joʼ naril li Jehobʼa? b) Kʼaru ok qe rilbʼal?

12 Li naʼlebʼ ut li bʼaanuhom li moko chalenaq ta saʼ li Santil Hu. Maare ebʼ li qakomon ut ebʼ li qechtzolom malaj qechkʼanjel tooʼeʼxbʼoq chi xnimankil junaq li ninqʼe. Kʼaru tooxtenqʼa re naq tqaqʼax li minok u chirix li tzʼaqonk saʼebʼ li bʼaanuhom malaj ebʼ li ninqʼe li inkʼaʼ naxkʼulubʼa li Jehobʼa? Chʼolchʼooq chiqu kʼaʼut li Yos naril chi joʼkan ebʼ li ninqʼe. Us xjultikankil kʼaru nekeʼxye ebʼ li qahu chirix bʼar chalenaq ebʼ li ninqʼe. Naq naqajultika li naxye li Santil Hu chirix kʼaʼut inkʼaʼ nokootzʼaqonk chisaʼ, nachʼolaak chiqu naq wanko saʼ li bʼe li nawulak chiru li Yos (Efes. 5:10). Xkʼojobʼankil qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut rikʼin li Raatin aʼan tooxkol chiru xxuwankil ru li winq (Prov. 29:25).

13 Naqaj raj bʼeek saʼ li yaal junqʼe junqʼe kutan. Chanru tooruuq xkawresinkil chiʼus li qachʼool re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal? Qilaq oxibʼ li naʼlebʼ.

KʼARU TIXKAWRESI QACHʼOOL RE NAQ TOOBʼEEQ SAʼ LI YAAL

14. a) Chanru naxkawresi qachʼool xloqʼbʼal junelik li yaal re naq maajunwa tqakʼayi? b) Kʼaʼut wank xwankil li choxahil naʼlebʼ, li seebʼal kʼaʼuxl ut li tzolok?

14 Xbʼeen, miqakanabʼ xkʼebʼal qahoonal re xtzolbʼal li yaal ut xkʼoxlankil rix. Wi junelik yooko xtzolbʼal li Raatin li Yos, oxloqʼaq chiqu ut kawaq qachʼool re naq maajunwa tqakʼayi li yaal. Abʼan moko tzʼaqal rikʼin xnawbʼal kʼaru naxye li Yos, tento ajwiʼ xbʼaanunkil li naxye qe. Saʼ Proverbios 23:23 naxye naq moko tzʼaqal ta rikʼin xloqʼbʼal li yaal, tento bʼaan tqaloqʼ «li choxahil naʼlebʼ ut li tzolok ut li seebʼal kʼaʼuxl». Xloqʼbʼal li choxahil naʼlebʼ naraj xyeebʼal xyuʼaminkil li naqatzol. Naq wank xseebʼal qakʼaʼuxl, naqalaqʼabʼ li naqatzol rikʼin li ak naqanaw. Ut, wank sut li yaal nokooxtzol naq naxkʼut chiqu li aajel ru xjalbʼal saʼ li qayuʼam. Li Santil Hu naxkʼut naq li qatzolbʼal qʼaxal terto chiru li plaat joʼkan naq tqakʼulubʼa saʼ junpaat (Prov. 8:10).

15. Chanru nokooxkol li xkʼaamalsaʼ li yaal?

15 Xkabʼ, qakʼehaq qachʼool chi xyuʼaminkil li yaal wulaj wulaj. Miqisi chiqix li xkʼaamalsaʼ li yaal (Efes. 6:14). Junxil, ebʼ laj puubʼ nekeʼroksi jun li kʼaamalsaʼ li naxkol ebʼ li xyitoq ut li wank saʼ xsaʼebʼ. Abʼanan, keʼxjitʼ chi kaw re naq tkʼanjelaq chiruhebʼ. Li yaal li wank saʼ li Santil Hu chanchan li kʼaamalsaʼ. Wi jitʼjooko chi kaw rikʼin, tooxkol chiru li bʼalaqʼil naʼlebʼ ut tooxtenqʼa chi xkʼoxlankil chiʼus li tqabʼaanu. Ut, naq tqanumsi junaq li aaleek, kawaq qachʼool chi xbʼaanunkil li us. Jun laj puubʼ maajunwa raj tixkʼoxla xik saʼ li yalok wi maakʼaʼ xkʼaamalsaʼ. Joʼkan ajwiʼ, laaʼo maajunwa raj tqakʼoxla risinkil malaj xkotzbʼal li xkʼaamal qasaʼ chirix li yaal. Tqajitʼ bʼaan qibʼ chi kaw re xyuʼaminkil. Joʼkan ajwiʼ, li kʼaamalsaʼ kikʼanjelak chiru laj puubʼ re xkʼambʼal li xchʼiichʼ. Aʼin nokooxkʼam saʼ li jun chik naʼlebʼ chirix xkawresinkil qachʼool re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal.

16. Kʼaʼut naq xkʼutbʼal li yaal naxkawresi qachʼool re naq junelik toobʼeeq chisaʼ?

16 Rox, qabʼaanuhaq chixjunil li wank saʼ quqʼ re xkʼutbʼal li yaal rehebʼ li junchʼol. Joʼ chanru kixchap chaq chi kaw li xchʼiichʼ laj puubʼ, laaʼo tento tqachap ajwiʼ chi kaw «li Raatin li Yos» (Efes. 6:17). Chiqajunilo naru tqakʼe qachʼool chi kʼutuk chiʼus ut roksinkil chi tzʼaqal re ru «li Aatin re li yaal» (2 Tim. 2:15). Wi naqoksi li Santil Hu re xtenqʼankilebʼ li qas qiitzʼin chi xloqʼbʼal li yaal ut re xtzʼeqtaanankil li xtikʼtiʼ li ruuchichʼochʼ aʼin, txeʼinq chiʼus saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qachʼool li xkʼutum li Yos. Aʼin naxkawresi qachʼool re naq junelik toobʼeeq saʼ li yaal.

17. Kʼaʼut oxloqʼ chaawu li yaal?

17 Li yaal aʼan jun li nimla maatan li chalenaq rikʼin li Qayuwaʼ li wank saʼ choxa. Saʼ xkʼabʼaʼ aʼin, wanko choʼq ramiiw li Jehobʼa. Chixjunil li ak xkʼut chiqu li Yos aʼan yal xtiklajik xbʼaan naq naxye qe naq yooqo xloqʼbʼal li yaal junqʼe junqʼe kutan. Joʼkan naq, qilaq li yaal joʼ jun li tertokil pek. Miqakanabʼ xloqʼbʼal ut maajunwa tqakʼayi. Tojaʼ naq, joʼ laj David, ttzʼaqloq ru li xqayeechiʼi re li Jehobʼa naq junelik toowanq saʼ li yaal (Sal. 25:5).

^ párr. 2 Proverbios 23:23: «Loqʼ li yaal ut maakʼayi... li choxahil naʼlebʼ ut li tzolok ut li seebʼal kʼaʼuxl».

^ párr. 8 Maawaʼ tzʼaqal xkʼabʼaʼ.

^ párr. 8 Sikʼ saʼ JW Broadcasting ENTREVISTAS Y EXPERIENCIAS > LA VERDAD CAMBIA LA VIDA DE LAS PERSONAS.