Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

TSA LEPHELO

‘Jehova o re Tshwere Gabutši’

‘Jehova o re Tshwere Gabutši’

NNA le mosadi wa ka ye lebitso lage go leng Danièle ke mo go se botala re segele ga hotela ye nngwana, ke mokane yewa wa go yamogela divakaši a re gaka, “Ye papa, ke kgopela o fowunele maphodisa ya ku bhodareng.” Ke mo go se botala ka matla re fitiye ga poleke ye nngwana ye ba reng ke Gabon, ya ka Bodikela bya Afrikha, ya gore mmereko wa go tšhomayela ke mo ba wo rakela gana hala ga bo-1970.

Ka taba la gore Danièle ke mo le motho wa gore o hlahlamme, o yye a yakgoswa a di bona gore go makega ying, a nsebela a re, “O sa sa tihlopa o re o fowunela maphodisa, ke bowa ba šele ba segele.” Mo re re phaphara, ra bona koloyi yi yemme ho mahlong ga hotela. A gwa segela kgole, ba re tshwara. Mara ka taba la gore Danièle o yye a mphafosa, ke yye ka yakgoswa ke neya mogageru ye mongwana dipuku tse dingwana tso ne ke di tshwere.

Mo re kene re bakiye jele, ke yye ka nagana ka mokgo ke jabolang ka taba la go ba le mosadi ye Modimo a nneyyeng yene, wa go ba le lešiši fote a nyaka Modimo ka matla. Taba yowa go fo ba ye nngwana yo ke yyeng ka gahlana nayo ke na le Danièle, ke mokane ra tshwarisana. Yema ke go yanegele gore king sa go šinya se re tšhofa gore re ye tšhomayela ga dipoleke tsa gore mmereko wa rune wa go tšhomayela baa wo rakela.

JEHOVA O YYE A MPOPOLLA MAHLO

Ke belegiwwe ka 1930 mutšing wa go kwana le Khatolika ka matla, ga toropo ye nyana ya Croix, ka lebowa la France. Beke ye nngwana le ye nngwana ke mo re ya kerekeng re ye ja selalelo, fote papa ke mo a tlungwele ga tsona. Mara go na selo se sengwana so se yyeng sa mpopolla mahlo ho ke šele ke le thina le go tshwara 14 ya mongwaga, sa go nšupetsa gore ka ho kerekeng go tlele mathayithayi.

Ka nako ya ntwa ya bobedi ya lefase, masole ya Jeremane ke mo ma dukulugiye France. Moruti wa rune mo a kene a tšhomayela, ke mo a re kutšetsela gore re yeme le mmušo wa Manazi ya ku Vichy. Tso ne a di bolabola di re tshusiye ka matla. Go fo tshwana le ba go tlala ku France, le rune re yye ra theetsela wayilesi ya BBC ka makhukhung, ya gore ke mo yi bolabola ka ditaba tsa ditšhaba tso ne di mamarelanne go le selo ka ssoši ka ntwa ya bobedi ya lefase. Ke mokane ka go yakgoswa moruti yewa o yye a jikela bo ne a yema nabo, a maka gore ka September 1944 go be le mogahlano wa go binela taba yo ya gore ditšhaba di mamarelanne, ke selo ka ssoši. Ke yye ka di bona gore yawa ke mathayithayi. Go tlugisela gana hone, baruti bowa ka sa sa napa ke ba tshepa.

Ka nthagonyana ga ntwa yone, papa o yye a timela. Sesi ye mogolo ke mo a šele a nyadiwwe a dula Belgium, byalo ke mo di šalele nna gore ke pasope mmane. Ke yye ka kraya mmereko wa gabutši ka matla. Ye ne ke mmereka le barwayi bage ke mo go le mong wona Makhatolika. Ne di šupa nkare ku mahlong ke nyoko neyiwa setulo ga khamphani ya bona, mara ke mo go nyoko tla tse dingwana tsa go mphiriketsa.

Ka 1953, re yye ra vakašela ke sesi waka ye ba reng ke Simone, fote ke mo go šele go le Hlatse. O yye a re šupetsa ka ho Baebeleng gore Kereke ya Khatolika yi tšhutisa matsaka ga taba ya dihele, ya Mabitso ka Mararo le ya gore moya a wo kgwe. Mo a sa thomisa go re balela, ke yye ka mo phigisa ke re aa berekisi Baebele ya Makhatolika, mara go se botala ka di kwa gabutši gore motho yewa o mpotsa nnete. O yye a n’leyela Diwokamelo tsa botala ke mokane ka napa ke kena fase ka di bala ke tikwalele ka kamareng bošego. Ke yakgoswiye ke di bona gore mo gona ke krayye nnete, mara ke mo ke tšhaba go ba hlatse ya Jehova ka taba la gore tsa mmereko ke mo di nyoko šaša.

Ke tsere dikgwedinyana ke tšhuta Baebele le dihlogotaba tsa ka teng ga Diwokamelo ka nna beng. Ke yye ka fetsa ka gore ke ya Holong ya Mmušo. Di yye tsa ntikisa ka ku teng mo ke bona gore batho ba ka ku holong ba kwana ka matla. Mogageru ye mongwana wa gore ke botala go le hlatse o yye a mpalela Baebele ke mokane ka kolobetsiwa ka September 1954. Ke yye ka jabola stereka mo ke bona mmane le monyanana waka le bona go ba Dihlatse.

GO TIKOKOTLELA KA JEHOVA GA MMEREKO WA NAKO KA MOKA

Sa go babisa pelo ke gore mmane o yye a timela ka dibeke tsa mo re soko bane re ya mogahlanong wo mogolo wa batho ba mohlobohlobo wa New York, wa gore nna ke mo ba yitseri ke tle. Mo ke boya mogahlanong, ke yye ka lesetsa mmereko ka taba la gore ke mo go sa sa na motho ye ke mo pasopang, ke mokane ka ba mošupatsela. Ka nako yonone ke mo ke tshepisanne go nyalana le mogageru wa mošupatsela wa mosadi wa go ba le matšato ye ba reng ke Danièle Delie, ke mokane ka May 1959 ke yye ka mo tseya.

Danièle o thomisiye go ba mošupatsela a le mutšing wa magayeng-gayeng, kgole le gagabo, mo ba reng ke Brittany. Ke mo di nyaka gore a šišimale gore a thogo tšhomayela mone polekeng ya Makhatolika le go ya ga tšhomo ya magayeng-gayeng ka bhayisikila. Wa tšiba le yene ke mo a fo tshwana le nna, a kwa nkare nako a yi sa le šiyo; ke mo re kwa gore lefase le ka fo fela le ka motshwana wa gona. (Mat. 25:13) Ka taba la gore ke mo a tikona tsa go tlala, tsotsone di makiye gore re thogo ya mahlong re tšhomayela re tiyisele ga mmereko wa nako ka moka.

Ka nthago ga matšatšinyana re nyalanne, ba yye ba re re ye bopotuluging. Re yye ra thomisa go phela lephelo la lola. Phutego ya mathomo yo re yyeng ra yi vakašela, ke mo yi fo ba le 14 ya batšhomayedi, byalo ke mo di sa make gore re ka ye dula ga mogageru ye mongwana. Byalo re yetsele materaseng Holong ya Mmušo ku seralong. Ke mo re kokoropanne le go kokoniwa mo re yetsele, mara mo re tsoga ra kwa mekolo yowa yi thinyulugiye nkare ke mo re yetsele mabešebešeng!

Ke mo re vakašela diphutego ka sekoloyyane sowa sa rune

Danièle o yye a yakgoswa a tlwayela mmereko wowa wa go potologa le mo yi le gore ne di re tshwere ka mo le ka mo. Ke ga go tlala a n’yemela ka koloying mo go nyarela mmithini wa bagolo, mara ke mo a sa kokole. Re tsere mengwaga ka mmedi re potologa, gana mone re yye ra tšhuta gore di gabutši ka matla gore monna le mosadi wage ba botsanane nnete le go berekisana.—Mmo. 4:9.

GO NEYIWA MMEREKO WA NYUWANE

Ka 1962, ba yye ba re mema gore re tle ga Sekolo sa Gilead sa bo-37 hala Brooklyn, New York, ke mo se nyoko tseya lesome la dikgwedi. Bo ne re tšhuta ga sekolo sone ke mo go le 100 ya rune, banna ba gore ba na le basadi ba bona ke mo re le 13, byalo ke mo di jabodisa gore ke kgonne go ya sekolo le mosadi waka. Ke fo fela ke gopola nakwela re gahlana le magageru ba gore ba tiyelele tumelong ba go tshwana le Frederick Franz, Ulysses Glass le Alexander H. Macmillan.

Go ya Sekolong sa Gilead re le ka babedi ke mo go re jabodisiye ka matla!

Mo ba kene ba re tšhutisa, ba yye ba re hlohletsela gore re dule re lokotšiye monagano. Ka Mekibela ye mengwana ka sethewo mo re fetsa go tšhuta, ke mo ba fela ba re tseya re tsama re jikajika re bona Toropo ya New York. Ke mo re di tšiba gore ka Mosopologo, re nyoko tla re kgopediwa gore re ngwale ka tso re di bonneng. Ga go tlala ke mo re boya re tinnwe ka Mokibela ka malobana, mara ye ne a re šupetsa poleke ke mo go le wa go fela a gelepa Bethele, byalo ke mo a re butsisa diputsiso ka dilo tso re nyoko tlang re ngwala ka tsona. Ka Mokibela wo mongwana re yye ra jikajika mone toropong, ampore le re dikelela gona. Re yye ra vakašela poleke ye nngwana ya go tšhutisa ka dipetlo tsa matlapa kela tshipi tsa gore di dura di kene di gadima ka matla mo di segela lefaseng di tšwa sebakabakeng. Ga American Museum of Natural History, re tšhutiye gore go na le mehlobo ka mmedi ya dikwena. Mo re šele re boyele Bethele, ye ne a re šupetsa poleke o yye a re butsisa gore, “Gale dipetlo tsa matlapa tsa gore di dura di kene di gadima di fapana ka ying le tshipi mo di segela lefaseng?” Danièle ke mo a šele a tinnwe barena, a fo bolabola tsa go tikela ku a re, “Matlapa ma na le meno ya magolo!”

Ke mo go jabodisa mo re kene re vakašele magageru ya Afrikha

Ke mo re sa nagane gore ba ka re romela ga lekala la France, ga gore re yye ra bereka mengwaga ya go teya ka ku ga 53 re le ka babedi. Ka 1976, ba yye ba mpeya gore ke be mogahlanisi wa Komiti ya Lekala, ba boya ba re ke vakašele le dipoleke tsa Afrikha le dinaga tsa Middle East, ga gore mmereko wo wa rune wa go tšhomayela baa wo rakela kela ba wo thibelele. Sone se yye sa maka gore re ye Gabon, ga gore ke gona mo go makegiyeng dilo tso re bolabodiyeng ka tsona ku mathomisong. Mo re šele re ya nneteng, ke mo ke sa tshepe gore nka di kgona tsa go maka dilo tsowa tsa gore a ke nape ke di kgona gabutši. Mara Danièle o n’gelepiye ka matla gore ke thogo maka mmereko wo mongwana le wo mongwana.

Mowa ke hlatolla polabolo ya go beya ke Mogageru Theodore Jaracz ga mogahlano wo mogolo wa hala Paris ka 1988 wa hlogotaba ya gore “Modimo o Lukiye”

RE YYE RA TIYISELA TSA GO BABA KA MATLA

Re yye ra jabolela go bereka Bhethele re sa go tšwa go kena. Mo re soko bane re ya Gilead, Danièle o yye a tšhuta Sekgowa ka sehlano sa dikgwedi ke mokane mo re segela ba napa ba re a tle a hlatolle dipuku tsa rune. Re yye ra fo kwa dipelo tsa rune di yenele mo re bereka Bhethele, mara ra napa re jabola ka matla mo re na le phutego. Ke gopola gabutši go le bošego re sepela ka setimela ke na le Danièle, ke mo re tinnwe mara ne re jabodisiye ke gore re tšhutisiye batho Baebele fote batho bone ba gatela mahlong. Sa go babisa pelo ke gore Danièle o yye a hlabega ke mokane a sa sa di kgona go maka tso ne a nyaka go di maka.

Ka 1993, ba yye ba re o kenne ke khensa ya letswele. Tso ne ba mo yalafa ka tsona ke mo di sasamela ka matla, go gahlana le dioporeyišeni le tsa go leketsa go tšhuba bolwele byowa. Ke mokane ka nthago ga 15 ya mengwaga, ba yye ba re botsa fote gore o na le khensa, yowa ke mo go le ya kotsi ka matla. Mara, ke mo a fo fela a ya mahlong a kene a bereka go hlatolla ke mokane mo a thomisa go kwa a le kawone, a ya mahlong ka mmereko wone wage.

Le mo Danièle a yye a lwala ka matla, tsa go tloga Bhethele ke mo a sa di nagane le ka gonyana. Mara go lwala o le Bhethele le gona go na le tsa gona, ka matlamatla mo ba bangwana ba sa tšibi gore bolwele byone bo go tshwereng bo baba byang. (Diy. 14:13) Danièle ke mo a šele a lata 80 ya mongwaga, mara ke mo a fo dula a ngwalangwala fote a jabodiye le mo a na a kwa go baba. Ke mo a sa tikwele go baba. Ne a kwana ka matla le go gelepa batho ba bangwana. Ke mo a ba theetsela mo ba na le tso ba šekelang ka tsona ba šala ba tikwa ba le gabutši. (Diy. 17:17) Danièle ke mo a sa make nkare yene o tšiba go lukisa mathata ka mokana ga wona, mara tso di yyeng tsa mo makegela o yye a di berekisa go gelepa magageru ba basadi gore ba sa tšhoge ka matla mo ba kenne ke bolwele bya khensa.

Ke mo di nyaka re tiyisele le ga tse dingwana. Nakwela Danièle a sa sa kgona go bereka mmereko wa nako ka moka, o yye a yema le nna ga tsa go tlala. Ke mo a n’gelepa ga tsa go tlala, ka šinya ke kgona go bereka 37 ya mengwaga ke le mogahlanisi wa Komiti ya Lekala. Mo re beyisa, ka moka matšatši ke mo a dheka tafola a beya tsa go ja tsa ledhina gore re tle re tijele re le ntoši ka kamareng.—Diy. 18:22.

GO TIYISELA GA MEŠEKELO YA KA MOKA MATŠATŠI

Danièle ke mo a dula a jabodiye, a sa šekele fote a nabela go bona tsa lephelo. Mara khensa yela yi yye ya mmoyelela fote la boraro. Re yye ra kwa re lelemela. Taba ya go ya sepetlele a sa fetse gore ba ye tšhubelela khensa yone yi yye ya mo kgongwetsa, ya boya ya maka le gore a sa sa kgona go sepela. Ke kwele nkare nka lla mo ke bona mosadi wa ka wa gore ke mo a fo teya a beyelele ga tsa go hlatolla, a šitega go bolabola.

Le mo re kgongwele, ke mo re sa lesetse go rapela, re dula re gopola gore Jehova a ka sa re lesetse re leketsiwa tsa gore re šitege le go wona. (1 Makor. 10:13) Ke mo re dula re leboga ka mokgo Jehova ne a re kgomoletsa ka gona ka Lentsu lage, ka magageru ba go bereka ka tsa go yalafa Bhethele le ka magageru ka ho phutegong ya gore ke mo ma re šupetsa gabutši gore ma re nyaka ka matla.

Ke ga go tlala re kgopela Jehova gore a re gelepe re tšibe gore Danièle a yalafiwe byang. Go na le tšatši le lengwana ga gore ke mo re sa sa tšiba gore re ka ya kakaye. Dogotela yo yi fetsiyeng 23 ya mongwaga yi gelepa Danièle, le yona ke mo yi sa sa di tšiba gore o maka king gore a yidibale mo ba fetsa go leketsa go tšhubelela bolwele byowa. Le yona ke mo yi felele ke dipolane. Ke mo re sa sa tšiba gore re make ying le gore dilo di nyoko felela kaye. Ke mokane dogotela ye nngwana ya go bereka ka tso tsa dikhensa yi yye ya re yi nyoko mo gelepa ga Danièle. Ga rune ke mo di šupetsa gore ke Jehova ye a re thulelang lešuba la gore re thogo tiyisela ga tso di re šekedisang.

Re yye ra titšhutisa gore le mo re šekela, re sa šekelele le tsa ka motshwana. Ka mokgonola Jeso a hlayyeng, “letšatši le lengwana le lengwana le na le mešekelo ya go lekanela lona.” (Mat. 6:34) Re gelepiye ke go dula re jabodiye le go fela re botsanana tsa go tshegisa. Mo re beyisa, Danièle o yye a fetsa dikgwedi ka dipedi a sa makiwi selo sa go yelana le khensa yowa yage ke mokane a ngwalangwala a re gaka: “Wa tšiba nkare ke ya hlakarela!” (Diy. 17:22) Le mo a na a kwa go baba, ke mo a jabolela go dula a yepelela dikoša tsa Mmušo tsa nyuwane a rasa.

Ka mokgo Danièle a tiyiseleng ka gona di makiye gore le nna ke tiyelele. Go bolabola nnete, re fetsiye 57 ya mengwaga re nyalanne, a kene a mpasopa ga tsa go tlala. Le mong go gadika makata, a sanka a nšupetsa gore ba maka byang! Mara nakwela a tshwaregiye ka matla, ke mo di fo nyaka ke thome fase ke tšhute go hlatswa ditša, go hlatswa dikobo le go yapega. Ke pshyayye dikomitši tsa go tlala, mara tsotsone ke mo di makega ka taba la gore ke mo ke fo nyaka go jabodisa yene. *

KE JABODISA KE GORE JEHOVA O YYE A RE TSHWARA GABUTŠI

Dilo tso di yyeng tsa re tlela tsa go tshwana le malwele le go gola, di ntšhutisiye tsa go tlala. Sa mathomo ke gore re sa phagele bo re nyalanneng nabo ku kgole, wa kraya re se na nako ya bona. Mo re sa tikwelela, tla re sa lesetseneng go berekisa nako ya rune le go tikwisa ka go tipha nako ya go ba le bo re nyalanneng nabo. (Mmo. 9:9) Sa bobedi ke gore re sa šekele ka matla re šekedisa ke dilo tse dinyana, ka taba la gore re ka šinya re lebala dilo tsa go tlala tso re rufiwang ka tsona mo bo na bo sile.—Diy. 15:15.

Mo ke nagana ka mmereko wa nako ka moka wo ne re le ga wona, a ke kamake gore Jehova ke yene ye a yyeng a re rufa ra šala re bafele. Ke tikwa go tshwana le mopisalema, yela a hlayyeng gore: “Jehova o ntshwere gabutši.”—Pis. 116:7.

^ ser. 32 Mogageru wa mosadi Danièle Bockaert o timele go sa na go ngwadiwa hlogotaba yowa. Ke mo a na le 78 ya mongwaga.