1. Dafida o ile a ikwa bjang ka Jehofa, gona seo se ile sa mo tutueletša go dira’ng?

KGOŠI DAFIDA o ngwadile gore: “Jehofa ke yo mogolo e bile o swanetšwe ke go tumišwa kudu.” (Ps. 145:3) Dafida o be a rata Jehofa kudu, gomme lerato leo le ile la mo tutueletša gore a tumiše Modimo “gare ga phuthego.” (Ps. 22:22; 40:5) Ga go pelaelo gore le wena o rata Jehofa gomme o dumelelana le mantšu a Dafida ao a rego: “Anke wena Jehofa Modimo wa Isiraele tatago rena o retwe go tloga mehleng ya neng le neng gaešita le go iša mehleng ya neng le neng.”—1 Dikor. 29:10-13.

2. (a) Re ka tumiša Jehofa bjang? (b) Ke bothata bofe bjoo ba bangwe ba lebeletšanego le bjona, gona re tlo bolela ka’ng sehlogong se?

² Lehono, tsela e nngwe yeo re ka tumišago Jehofa ka yona ke ka go araba ge re le dibokeng. Eupša bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi ba lebeletšane le bothata bjo bogolo. Ba nyaka go araba ge ba le dibokeng, eupša ba a tšhoga. Ke’ng seo se ka ba thušago? Le gona ke dilo dife tšeo di ka re thušago ka moka ga rena gore re arabe ka tsela e kgothatšago ge re le dibokeng? Pele re araba dipotšišo tše, anke ga bjale re kweng gore ke ka baka la eng re swanetše go araba ge re le dibokeng.

3-5. (a) Go ya ka Baheberu 13:15, ke ka baka la’ng re swanetše go araba ge re le dibokeng? (b) Na ka moka ga rena re swanetše go araba ka tsela e swanago? Hlalosa.

³ Ka moka ga rena Jehofa o re neile tokelo ya gore re mo tumiše. (Ps. 119:108) Dikarabo tša rena ke karolo ya “sehlabelo sa tumišo,” le gona ga go na motho yo a ka re direlago sehlabelo  seo. (Bala Baheberu 13:15.) Na Jehofa o nyaka gore dihlabelo tša rena di swane, goba re arabe ka tsela e swanago? Aowa!

⁴ Jehofa o a tseba gore ka moka ga rena re na le bokgoni bja go fapafapana e bile maemo a rena ga a swane. Ka gona, o thabela sehlabelo seo re kgonago go mo nea sona. Nagana ka dihlabelo tšeo Modimo a bego a di amogela go Baisiraele. Baisiraele ba bangwe ba be ba kgona go neela ka nku goba pudi. Eupša Moisiraele yoo a bego a diila o be a ka neela ka “maebakgorwana a mabedi goba maebana a mabedi.” Le gona ge e ba Moisiraele a be a sa kgone go neela ka maebana a mabedi, o be a ka neela ka “bupi bja mathume ka sebjana sa dilithara tše pedi.” (Lef. 5:7, 11) Ke therešo gore bupi bja go dira senkgwa goba folouru, bo be bo sa ture. Eupša Jehofa o be a bo amogela ge feela e le “bupi bja mathume” goba bjo bo šitšwego gabotse.

⁵ Modimo wa rena yo a lokilego o ikwa ka tsela e swanago le lehono. Ge re araba ka dibokeng, ga a nyake gore re be dithakga tša polelo go swana le Apollo goba re be bao ba kgodišago go swana le Paulo. (Dit. 18:24; 26:28) O nyaka feela gore re arabe ka mokgwa wo re ka kgonago. Nagana ka mohlologadi yoo a ilego a neela ka ditšheletiana tša tšhipi tše pedi. O be a le bohlokwa kudu go Jehofa ka gobane o ile a neela ka sohle seo a bego a na le sona.—Luka 21:1-4.

6. (a) Go ya ka Baheberu 10:24, 25, dikarabo tšeo re di kwago dibokeng di ka re kgoma bjang? (b) O ka bontšha bjang gore o tšeela godimo dikarabo tšeo di go kgothatšago?

⁶ Re a kgothatšana ge re araba. (Bala Baheberu 10:24, 25.) Ka moka ga rena re thabela go kwa dikarabo tša go fapafapana ge re le dibokeng. Ka mohlala, re thabela go kwa ngwana yo a arabago ka mantšu a gagwe le go tšwa pelong. Re a kgothatšega ge re ekwa yo mongwe a araba a thabile ka letlotlo leo a sa tšwago go le hwetša. Le gona re a kgothatšega ge re ekwa bao ba ‘rapago sebete’ gore ba arabe, gaešita le ge ba na le dihlong goba ba sa thoma go ithuta leleme la gabo rena. (1 Bathes. 2:2) Re ka bontšha bjang gore re tšeela godimo maiteko ao ba a dirago? Re ka ba leboga ge diboka di fela ka ge ba neile dikarabo tše di kgothatšago. Tsela e nngwe yeo re ka bontšhago gore re leboga dikarabo tša bona ke ka gore le rena re arabe. Ka go dira bjalo, ga re nyake feela go no kgothatšwa, eupša le rena re nyaka go kgothatša ba bangwe.—Baroma 1:11, 12.

7. Re holega bjang ge re araba ka dibokeng?

 ⁷ Rena ka borena re a holega ge re araba. (Jes. 48:17) Bjang? Sa pele, ge e ba re ipoditše gore re nyaka go araba dibokeng, re tlo tutueletšega go lokišetša gabotse. Ge re lokišetša gabotse, re tlo kwešiša Lentšu la Modimo ka mo go tseneletšego. Le gona ge re le kwešiša, seo se tlo re thuša gore re diriše dilo tšeo re ithutilego tšona. Sa bobedi, re tlo thabela diboka kutšwanyana ka gobane le rena re tla be re tšea karolo go tšona. Sa boraro, ka ge go araba go nyaka maiteko, gantši re gopola seo re ilego ra se araba le ge go fetile nako e telele.

8-9. (a) Go ya ka lengwalo la Maleaki 3:16, o nagana gore Jehofa o ikwa bjang ge re araba dibokeng? (b) Ke bothata bofe bjoo ba bangwe ba ka bago ba na le bjona?

⁸ Re thabiša Jehofa ge re bolela ka tumelo ya rena. Re ka kgodišega gore Jehofa o a re theetša e bile o tšeela godimo maiteko ao re a dirago a go araba ge re le dibokeng. (Bala Maleaki 3:16.) Go bontšha gore o tšeela godimo maiteko ao, o a re šegofatša ge re leka ka thata gore re mo thabiše.—Mal. 3:10.

⁹ Go molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a go araba ge re le dibokeng. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka no ba ba boifa go emiša matsogo. Ge e ba le wena o ikwa ka tsela yeo, o se ke wa nyama. Anke ga bjale re boleleng ka melao ya motheo ya Beibele, mehlala e sego kae le dilo tšeo di ka re thušago ka moka ga rena go leka go araba kutšwanyana ge re le dibokeng.

10. (a) Ke letšhogo lefe leo ba bantši ba rena re nago le lona? (b) Ge e ba o tšhaba go araba, ke seka sefe se sebotse seo o ka bago o na le sona?

¹⁰ Na o ikwa o longwa ke mala nako le nako ge o nyaka go emiša letsogo gore o arabe? Ge e ba go le bjalo, ga o noši. Therešo ke gore ba bantši ba rena re a tšhoga ge re araba. Pele o ka fenya letšhogo le leo le go thibelago go araba, o swanetše go tseba gore le bakwa ke eng. Na o tšhošwa ke gore o tlo lebala seo o nyakago go se bolela goba go bolela selo se se fošagetšego? Na o tšhošwa ke gore o ka se arabe gabotse go swana le ba bangwe? Ge e le gabotse, ga se phošo go tšhoga. Seo se bontšha gore o na le seka se  sebotse sa boikokobetšo e bile o lebelela ba bangwe ba go feta ka bogolo. Jehofa o rata seka seo sa boikokobetšo. (Ps. 138:6; Bafil. 2:3) Eupša Jehofa o nyaka le gore o mo tumiše e bile o kgothatše bana beno le dikgaetšedi ge o le dibokeng. (1 Bathes. 5:11) O a go rata e bile o tla go nea sebete seo o se hlokago.

11. Ke dikgopotšo dife tša Mangwalo tšeo di ka re thušago?

¹¹ Nagana ka dikgopotšo tše dingwe tša Mangwalo. Beibele e re ka moka ga rena re dira diphošo ka seo re se bolelago le kamoo re bolelago ka gona. (Jak. 3:2) Jehofa ga se a letela gore re phethagale, gaešita le bana babo rena le dikgaetšedi ga se ba letela seo. (Ps. 103:12-14) Bana babo rena le dikgaetšedi ke lapa la gabo rena la moya e bile ba a re rata. (Mar. 10:29, 30; Joh. 13:35) Ba a kwešiša gore ka dinako tše dingwe re ka bolela dilo tšeo re bego re se ra ikemišetša ge re araba.

12-13. Re ithuta’ng mohlaleng wa Nehemia le wa Jona?

¹² Nagana ka mehlala e mengwe ya ka Beibeleng yeo e ka go thušago go lebeletšana le letšhogo. Nagana ka Nehemia. O be a hlankela ka mošate wa kgoši e matla. Nehemia o ile a nyama ka gobane o be a kwele gore merako le dikgoro tša motse wa Jerusalema di be di fišitšwe ka mollo. (Neh. 1:1-4) Nagana kamoo a ilego a tšhoga ka gona ge kgoši e be e mmotša gore a hlalose gore ke ka baka la eng a nyamile! Kapejana Nehemia o ile a rapela ke moka a araba kgoši. Kgoši yeo e ile ya araba Nehemia ka go mmotša gore e tla thuša batho ba Modimo. (Neh. 2:1-8) Le gona nagana ka Jona. Ge Jehofa a be a mo kgopela gore a yo bolela le badudi ba Ninife, Jona o ile a tšhoga moo a ilego a tšhabela nageng e nngwe. (Jona 1:1-3) Eupša ka thušo ya Jehofa, Jona o ile a ya go botša badudi ba Ninife ka Modimo. E bile molaetša wa gagwe o ile wa thuša Baninife kudu. (Jona 3:5-10) Go tšwa mohlaleng wa Nehemia re ithuta bohlokwa bja go rapela pele re araba. Le gona mohlaleng wa Jona re ithuta gore Jehofa a ka re thuša go mo hlankela go sa šetšwe gore re tšhogile gakaakang. Na go araba ge re le dibokeng go ka ba boima go swana le go botša Baninife molaetša wa kahlolo?

¹³ Ke dilo dife tšeo di ka go thušago go nea dikarabo tše di kgothatšago dibokeng? Anke re boleleng ka ditšhišinyo tše sego kae.

14. Ke ka baka la’ng re swanetše go lokišeletša diboka gabotse, gona re ka dira seo neng?

¹⁴ Lokišetša seboka se sengwe le se sengwe. Ge o ipotša e sa le pele gore o nyaka go tlo araba e bile o lokišetša gabotse, o ka se tšhoge kudu ge o araba. (Die. 21:5) Ke therešo gore ka moka ga rena re ipeetše dinako tša go se swane tša go lokišeletša diboka. Ka mohlala, Eloise, yoo e lego mohlologadi yo a nago le mengwaga e fetago e 80 o re yena o thoma go lokišetša Morokami ge beke e thoma. O re: “Ke thabela diboka kutšwanyana ge ke lokišetša e sa le pele.” Joy, yoo a šomago ka mehla mošomo wa boiphedišo o lokišetša Morokami ka Mokibelo.  O re: “Ke rata go lokišetša letšatši pele ga diboka gore ke se lebale ka pela. Ike, e lego mogolo yoo a dulago a swaregile e bile e le mmulamadibogo, o re: “Ke bone go le kaone gore ke lokišetše ganyenyane-ganyenyane mo bekeng go e na le gore ke lokišetše dilo tše dintši ka nako e tee.”

15. O ka lokišetša diboka bjang gabotse?

¹⁵ Go lokišeletša diboka gabotse go akaretša’ng? Thoma ka go rapela Jehofa gore a go nee moya o mokgethwa pele o ka lokišetša. (Luka 11:13; 1 Joh. 5:14) Ke moka fetša metsotso e sego kae o lebelela sehlogo, dihlogwana le mapokisi. Ge o dutše o bala serapa se sengwe le se sengwe, bala a mantši a mangwalo ao a bontšhitšwego kamoo o ka kgonago. Naganišiša ka ditaba tšeo di lego sehlogong, o lebeletše kutšwanyana dintlha tšeo o nyakago go tlo di araba. Ge o lokišetša gabotse, o tlo holega e bile go ka ba bonolo gore o arabe.—2 Bakor. 9:6.

16. Ke dilo dife tša elektroniki tšeo di lego gona ka leleme leo o le kwešišago, gona o di diriša bjang?

¹⁶ Ge e ba go kgonega, diriša dilo tša elektroniki tšeo di lego gona ka leleme leo o le kwešišago. Jehofa o re neile dilo tša elektroniki a diriša mokgatlo wa gagwe go re thuša go lokišetša diboka. Lenaneo la JW Library le re thuša gore re taoneloute dikgatišo tšeo re ithutago tšona dibokeng didirišweng tša rena tša elektroniki. Ke moka seo se tlo re thuša gore re ithute tšona goba mohlomongwe re bale goba re theetše seo se rekhotilwego ka nako e nngwe le e nngwe goba kae le kae mo re yago gona. Ba bangwe ba diriša Lenaneo le go ithuta ka dinako tša bona tša matena mešomong, sekolong goba ge ba tšere leeto. Watchtower Library le BOKGOBAPUKU BJA INTHANENTENG di re thuša go dira nyakišišo mabapi le dilo tšeo re nyakago go di kwešiša ka mo go tseneletšego.

17. (a) Ke ka baka la’ng e le mo gobotse go lokišetša dikarabo tše mmalwa? (b) O ithutile’ng bidiong ya Eba Mogwera wa Jehofa—Lokišetša Karabo ya Gago?

¹⁷ Ge e ba go kgonega, lokišetša dikarabo tše mmalwa. Ka baka la’ng? Ka gobane ga se ka mehla o ka kgethwago ge o emiša letsogo. Ba bangwe ba ka emiša matsogo ka nako e tee, gomme ngwanabo rena yo a swerego seboka a ka kgetha o tee wa bona. E le gore seboka se fele ka nako, ngwanabo rena o kgetha palo ya batho bao ba tlago go araba serapeng se sengwe le se sengwe. Ka gona, o se ke wa nyama ge a sa go kgethe mo mathomong. Ge e ba o lokišetša dikarabo tše mmalwa o tlo ba le dibaka tše dintši tša go araba. E nngwe ya dikarabo tšeo o ka di lokišetšago e ka ba go bala lengwalo. Eupša ge e ba o ka kgona, gape lokišetša karabo o diriša mantšu a gago. *

18. Ke ka baka la’ng re swanetše go nea dikarabo tše kopana?

 ¹⁸ Nea dikarabo tše kopana. Gantši dikarabo tšeo di kgothatšago kudu ke tše kopana le tše bonolo. Ka gona dikarabo tša gago e se ke ya ba tše ditelele. Leka go araba ka metsotswana e 30. (Die. 10:19; 15:23) Ge e ba e šetše e le mengwaga e mentši o araba ka phuthegong, go bohlokwa gore o bee mohlala o mobotse wa go araba. Dikarabo tša gago e swanetše go ba tše kopana. Ge e ba o nea dikarabo tše ditelele tša go raragana, ba bangwe ba ka inyatša, ba nagana gore ba ka se tsoge ba kgonne go araba go swana le wena. Le gona, ge o sa arabe nako e telele seo se tlo dira gore ba bangwe le bona ba kgone go araba. Nea karabo e bonolo yeo e opago kgomo lenaka, kudukudu ge o ka kgethwa go ba wa mathomo go araba. O se ke wa bolela dintlha ka moka serapeng. Ka morago ga ge taba e bohlokwa serapeng e ahlaahlilwe, o ka araba ka dintlha tše dingwe tša tlaleletšo.—Bona lepokisi leo le rego: “ Seo Nka Arabago ka Sona.”

19. Moswari wa seboka a ka go thuša bjang, eupša wena o swanetše go dira’ng?

¹⁹ Tsebiša moswari wa seboka serapa seo o nyakago go araba go sona. Ge e ba o kgetha go dira seo, o swanetše go kgopela moswari wa seboka pele diboka di thoma. Ge nako ya go araba serapeng seo e fihla, emišetša letsogo la gago godimo kapejana gore moswari wa seboka a go bone.

20. Diboka di swana bjang le dijo tšeo o di thabelago le bagwera ba gago?

²⁰ Lebelela diboka go swana le dijo tšeo o di thabelago le bagwera ba gago. A re re bana babo rena le dikgaetšedi ba ka phuthegong ya geno ba go laleditše go tlo ja dijo le bona gomme ba go kgopela go dira dijo tše itšego tše bonolo, o be o ka arabela bjang? Mohlomongwe o be o ka tšhoganyana, eupša o be o ka ntšha bokgoni bja gago ka moka gore o dire dijo tšeo batho ka moka ba tlago go di thabela. Ka ge Jehofa e le yena a re memilego dibokeng, o re lokišeleditše dijo tše dintši dibokeng tša rena. (Ps. 23:5; Mat. 24:45) Le gona o a thaba ge re etla le mphonyana e itšego, e lego e kaonekaone yeo re ka mo neago yona. Ka gona lokišetša gabotse gomme o arabe gantši kamoo o ka kgonago. Ge o ka dira bjalo, o tla holwa ke go fepša tafoleng ya Jehofa e bile o tlo abelana le ba bangwe mpho ya gago ka phuthegong.