Hagnente ty agnate’ao

LAHATSORATSE FIANARAGNE 2

Miderà i Jehovah Naho fa Am-pivoriagne Agne

Miderà i Jehovah Naho fa Am-pivoriagne Agne

“Amo o fiangonagneo eo ty hiderako azo.” ​—SAL. 22:22.

HIRA 59 Derao i Jah!

INO TY HOTREA’O ATO? *

1. Ino ty natao i Davida, sady ino ty anto’e?

 NANORATSE ty Davida Mpanjaka tie: “Fagneva ty hoderaegne ty Jehovah satria lahibey.” (Sal. 145:3) Tena tea’e ty Jehovah, le nidera aze reke naho fa niarake tamo o fiangonagneo. (Sal. 22:22; 40:5) Azo antoke fa tena tea’o ka ty Jehovah, sady eké’o ty reha i Davida retoa: “O Jehovah Andrianagnahare o Israely ty razambei’ay io, hoderaegne nainai’e abey rehe!”​—1 Tan. 29:10-13.

2. a) Akore ty azontikagne ideràgne i Jehovah? b) Nagnino ro tsy mora amy ty ndaty ila’e ty mamale? Ino ty hodinehentikagne hinane zao?

2 Midera i Jehovah ohatse tikagne naho fa magnomey toin-drehake am-pivoriagne agne. Faie tsy mora amy ty rahalahy naho ty rahavave maro zay. Te handrambe anjara iareo faie matahotse. Ino areke ty hagnampe iareo tsy hatahotse hamale? Sady ino ty hagnampe antikagne iaby hagnomey toin-drehake mampahery? Hamale ireo tikagne naho fa avy eo, fa hohenteantikagne heike zao ty anto’e efatse mahavy antikagne hagnomey toin-drehake naho fa am-pivoriagne agne.

NAGNINO TIKAGNE RO MAGNOMEY TOIN-DREHAKE?

3-5. a) Nagnino tikagne ro magnomey toin-drehake arake ty Hebreo 13:15? b) Toko’e hitovy iaby vao ty toin-drehake meantikagne? Hazavao.

3 Mea i Jehovah tombotsoa hidera aze iaby tikagne. (Sal. 119:108) Agnisa ty “sorogne fideragne” o toin-drehakeo, sady tsy misy ndaty afake hanao izay ho antikagne. (Vakio ty Hebreo 13:15.) Faie toko’e hitovy iaby vao ty sorogne, ndra ty toin-drehake meantikagne? Tsy mitake izay ty Jehovah.

4 Fanta i Jehovah fa tsy mitovy ty fahaiantikagne naho ty raha iaignantikagne, le tena sarobily ama’e ze sorogne azontikagne meagne aze. Eretsereto ty sorogne neke’e tamy ty andro o Israelitao. Afake manolotse anak’agnondry ndra ose ty ila’e. Nisy ka nahantra, le “deho roe ndra ana-boromahilala roe” ty mba azo’e nimeagne. Faie nisy ty tsy afake nagnomey vorogne roe iaby, le neke i Jehovah ndra tie “lafarina soa lisagne ampahafolo ty efaha” aza ty nimea’e. (Lev. 5:7, 11) Mora o lafarinao, faie nankasitraha i Jehovah reke naho “soa lisagne”, ty dika izay lafarina tena fanjaka.

5 Tsy niova ty Jehovah fa soa fagnahy hoe izay avao. Tsy mitake reke tie toko’e hahay hamoake hevetse soa manahake i Apolosy iaby tikagne naho fa mamale, ndra hahay handrese lahatse manahake i Paoly. (Asa. 18:24; 26:28) Tea’e avao naho magnomey toin-drehake fara izay ty fanjaka boake amantikagne tika. Tsiarovo i vantotse nagnomey vola madineke roey. Tena tea i Jehovah reke satria ze fara’e soa boake ama’e ty nimea’e.​—Lioka 21:1-4.

Tsy itikagne avao ty mandrambe soa amy ty toin-drehake meintikagne, fa ty hafa ka (Fehentsoratse 6-7) *

6. a) Ino ty voka’e naho fa maharey ty toin-dreha ty ndaty hafa tikagne arake ty Hebreo 10:24, 25? b) Ino ty azo’o atao naho misy toin-drehake mampahery azo?

6 Mampahery ty hafa tikagne naho fa magnomey toin-drehake. (Vakio ty Hebreo 10:24, 25.) Mahafinaritse antikagne iaby ty maharey ty toin-dreha ty hafa. Tsy fale vao rehe naho fa misy ajaja magnomey toin-drehake tsotra naho boake amy ty fo’e? Akore ka naho fa misy ndaty mafana fo mirehake ty raha vaovao nianara’e? Misy ndaty sakoly ka ndra vaho mianatse ty firehantikagne, faie sahy magnomey toin-drehake. Tsy manohigne ty fo’o vao ty herim-po iareo? (1 Tes. 2:2) Atorontikagne tie mankasitrake ty toin-drehake mampahery atao i namantikagne rey tika naho misaotse iareo naho fa vita i fivoriagney. Mankasitrake iareo ka tikagne naho mikezake mamale. Amy izay tikagne tsy mahazo fampaherezagne avao, fa mba magnomey ka.​—Rom. 1:11, 12.

7. Ino ty soa rambesentikagne naho fa mamale tikagne?

7 Mandrambe soa tikagne naho fa mamale. (Isaia 48:17) Voaloha’e, naho fa mieretseretse ty hagnomey toin-drehake tikagne, le vao mainke mazoto magnomagne soa. Vao mainke hazava soa amantikagne ty raha rehafe ty Baiboly, le ho haintikagne soa ty hampihatse ze raha nianarantikagne. Faharoe, vao mainke ho teantikagne o fivoriagneo, satria mandrambe anjara ama’e tikagne. Fahatelo, mitake kezake bey ty mamale, le mateteke ro manjare tadidintikagne i raha nirehafentikagney, ndra tie fa ela bey afara atoy aza.

8-9. a) Akore ty fivazohoa i Jehovah ty toin-drehake meintikagne arake ty Malakia 3:16? b) Ino ty mbe tsapa ty ndaty ila’e, ndra tie fa mahafantatse izay aza iareo?

8 Fale ty Jehovah naho fa mirehake ty raha inoantikagne tika. Mijanjigne antikagne ty Jehovah, sady tena ankasitraha’e ty kezake ataontikagne mba hagnomeagne toin-drehake. (Vakio ty Malakia 3:16.) Tahie’e tikagne naho fa mikezake mafe mampifale aze hoe izay. Izay ty ampisehoa’e fa ankasitraha’e tikagne.​—Mal. 3:10.

9 Maro areke ty anto’e toko’e handrisike antikagne hagnomey toin-drehake. Faie va’e hisy amantikagne avao ty tsy ho sahy hanangan-tagnagne avao. Ko kivy naho hoe izay rehe. Handineke toro lala ty Baiboly naho ohatse vaho soso-kevetse tsiampeampe tikagne ato. Va’e hagnampe antikagne iaby hazoto hagnomey toin-drehake zay.

AKORE TY ATAO NAHO MATAHOTSE?

10. a) Ino ty atahora ty ankamaroantikagne? b) Nagnino ro tsy voatere ho raty ze tahotse zay?

10 Midobodoboke vao ty fo’o naho vaho mieretseretse tihoe hanangan-tagnagne? Tsy irehe raike ty manao hoe izay. Somare matahotse iaby ty ankamaroantikagne naho fa hamale. Faie toko’e ho fantare’o heike ty tena mampatahotse azo, izay rehe vaho ho afake handrese aze. Matahotse vao rehe kera tsy ho tadidi’o ty raha tea’o rehafegne? Sa rehe mieretseretse tie: ‘Kera ndra ho diso ty toin-drehako toy?’ Minekoneko vao rehe kera tsy tena ho soa manahake ty ahy ty hafa i rahay? Tsy voatere ho raty ty tahotse hoe izay. Trea boake amy izay fa miambane rehe, sady mihevetse ty hafa ho ambone noho irehe. Tena tea i Jehovah ty toetse hoe izay. (Sal. 138:6; Fil. 2:3) Faie tea’e hidera aze naho hampahery o mpiara-manompò ka rehe naho fa am-pivoriagne agne. (1 Tes. 5:11) Tena tea’e rehe sady hampea’e mba ho sahy hagnomey toin-drehake.

11. Ino ty raha rehafe ty Baiboly le va’e hagnampe azo?

11 Tadidio ka ze rehafe ty Baiboly. Rehafegne ao ohatse fa manao hadisoagne iaby tikagne, le va’e ho diso ty raha rehafentikagne, sady va’e tsy ho mete ty fomba irehafantikagne aze. (Jak. 3:2) Tsy mandigne raha voririke boake amantikagne ka ty Jehovah naho i rahalahy vaho o rahavaventikagneo. (Sal. 103:12-14) Tsy vita izay fa keleiantikagne iaby iareo, sady tena tea antikagne. (Mar. 10:29, 30; Jaona 13:35) Fanta iareo fa va’e tsy hiboake soa manahake ty iteavantikagne aze ty toin-drehantikagne kindraike.

12-13. Ino ty azontikagne ianaragne boake amy i Nehemia naho i Jona?

12 Hahavita handrese ty taho’o rehe, naho mieretseretse ty tantara ty ndaty ila’e rehafe ty Baiboly. Tsiaro’o vao ty Nehemia? Niasa tamy ty lapa ty mpanjaka raike tena mahery reke. Naho fa nirei’e tie simba ty manda i Jerosalema naho i vavahadi’ey, le nalahelo reke. (Neh. 1:1-4) Azo antoke fa tena nidobodoboke ty fo’e naho fa nagnontane aze i mpanjakay tie ino ty nampalahelo aze. Le avy le nivavake ty Nehemia tamy izay, le namale naho fa niavy eo. Ino ty voka’e? Tena nagnampe o vahoan’Andrianagnahareo i mpanjakay. (Neh. 2:1-8) Ianarantikagne boake amy izay fa tena ilaegne ty mivavake aloha ty hagnomezagne toin-drehake. Tadidi’o ka vao ty Jona? Nirahe i Jehovah hampitao ty mpone i Ninive reke, faie tena natahotse le nilay. Toeragne tena mifanipake amy i Ninive ty nandehana’e! (Jona 1:1-3) Faie nampea i Jehovah reke, le vita’e ty raha nampanoegne aze. Nisy voka’e soa tamy ty mpone i Ninive ka i hafatse niente’ey. (Jona 3:5-10) Ianarantikagne boake amy izay ka tie afake magnampe antikagne hanompo aze ty Jehovah, ndra tie tena matahotse aza tikagne. A le tena hampatahotse manahake o Ninivitao vao i fiangona’areoy?

13 Ino areke ty hagnampe antikagne hagnomey toin-drehake mampahery naho fa am-pivoriagne agne? Intoagne misy soso-kevetse tsiampeampe.

14. Nagnino tikagne ro toko’e hagnomagne soa? Ombia tikagne ro afake magnomagne?

14 Mazotoa magnomagne fivoriagne. Magnomana mialoha, le anò soa zay. (Ohab. 21:5) Tsy le hatahotse hagnomey toin-drehake rehe amy izay. Sambe hafa ty fotoagne agnomanantikagne fivoriagne. Rahavave mate valy ohatse ty Eloise sady fa 80 taogne mahery. Amy ty fanomboha i heregnandroy reke le fa manomboke magnomagne Fitalakesan-davitse. Hoe reke: “Vao mainke teako i fivoriagney naho fa voaomako mialoha.” Miasa marain-tsy hariva ka ty Joy, le sabotsy reke ro magnomagne i gazete’ey. Nirehake reke tie izay ty mete ama’e, satria tadidi’e soa i rahay naho fa maray igne. Androanavi-pagnahy maro raha atao ka ty Ike, sady mpisava lalagne. Hoe reke: “Ndraleoko mianatse tsikede amy i heregnandroy, toy izay le avy le mianatse iareo iaby. Izay ty tena mete amako.”

15. Manao akore ze o magnomagne soa zao?

15 Manao akore ze o magnomagne soa zao? Isake tie hanomboke rehe, le mangataha fagnahy masigne amy i Jehovah. (Lioka 11:13; 1 Jaona 5:14) Henteo amy ty ambangovango’e heike i lahatsoratsey iaby naho fa avy eo. Dineho soa ohatse ty lohan-dreha’e, ty lohan-drehake kedekede, sare, i fagnonteneagne fameregnagne rey, vaho i efajoroy. Omano amy izay i fehentsoratse tsikiraidraikey, le mamakia andinin-teny tena maro arake ze azo atao. Saintsaigno soa ze raha ianara’o, le mijanògna elaela amy ze hevetse tea’o hovaleagne. Handrambe soa rehe naho magnomagne soa, sady va’e ho mora ama’o ty hamale.​—2 Kor. 9:6.

16. Inogne iaby ty fitaovagne azo’o ampiasaegne naho fa mianatse? Akore ty atao’o naho fa mampiasa irey?

16 Ampiasao ze programa ndra tragnom-porarotse misy amy ty fireha’o, naho afake manao izay rehe. Maromaro ty fagnampeagne mea i Jehovah mba hahafahantikagne magnomagne fivoriagne. Namoake programa JW Library ohatse, ty fandaminagne, le manjare azo atao agnate telefony ndra tablety ty raha ianaragne am-pivoriagne agne. Afake mianatse irey avao areke tikagne ndra aia ndra aia, ndra fara faharati’e mamaky ndra mitsanogne aze. Misy ohatse mampiasa o programa iohoe mba hianaragne, amy i fotoagne itofagne am-piasagne agney ndra an-dakilasy agne. Misy ka ty manao izay naho fa agnate tobile ao ndra naho fa mandeha bisy. Managne Watchtower Library naho FITEHIRIZAM-BOKIN’NY Vavolombelon’i Jehovah amy Internet ao ka tikagne. Manjare tena mora areke ty manao fikarohagne, naho misy hevetse teantikagne ho azo soa amy i fianaragney.

Isake ombia rehe ro magnomagne fivoriagne? (Fehentsoratse 14-16) *

17. a) Nagnino ro soa ty magnomagne toin-drehake maromaro? b) Ino ty ianara’o boake amy i video tihoey Omano ty Toin-dreha’o?

17 Magnomàna toin-drehake maromaro, naho azo atao. Toe tsy voatere ho voatondro ka rehe naho fa manangan-tagnagne. Va’e hisy ndaty hafa hanangan-tagnagne ka, le ty raike amy iareo ty ho tondroe i mpitarikey. Tsy toko’e hihoatse ka ty fotoagne hanoagne i fianaragney, le va’e ho fetrae i mpitarikey ty isa ty toin-drehake mifandrambe amy ty hevetse ila’e. Ko boseke ndra kivy areke naho tsy voatondro rehe amy i voalohan-doha i fianaragney. Va’e ho afake hamale mateteke rehe naho magnomagne toin-drehake maromaro, ohatse mamaky andinin-teny. Naho azo atao, le magnomana toin-drehake amy ty fireha’o fa ko mamaky avao ze voasoratse. *

18. Nagnino ro toko’e ho boribory ty toin-drehake meintikagne?

18 Anò boribory ty toin-dreha’o. Boribory sady tsotra mateteke ty toin-drehake mampahery. Ndraleo areke tsy magnomey toin-drehake tsy lava bey. Mikezaha mba tsy hihoatse ty 30 segondra eo ho eo naho fa mamale. (Ohab. 10:19; 15:23) Va’e fa an-tao’e maro rehe ro nagnomey toin-drehake. Tena toko’e ho modely areke rehe, le mikezaha hagnomey toin-drehake boribory. Naho magnazava ela bey rehe sady mihodikodigne ty fagnazava’o, le va’e tsy hahavany hamale ty ndaty hafa. Va’e hieretseretse reke tie: ‘A le hahay hamale hoe izao vao raho?’ Naho fa boribory ty toin-dreha’o, le ho maro ty ho afake handrambe anjara. Naho voatondro voaloha’e rehe, le magnomea toin-drehake mivantagne sady tsotra. Ko rehafegne iaby ze hevetse amy fehentsoratsey ao. Naho fa nirehafegne ty hevetse lahibey, le ko magnazava hevetse fagnampe’e rehe.​—Henteo i tihoey “ Ino ty Toin-drehake Azoko Meagne?

19. Ino ka ty azo’o atao naho te hamale rehe?

19 Rehafo i mpitarikey tie aia ho aia rehe ro te hamale. Toko’e hirehake ama’e mialoha rehe, amy i fivoriagne mbe tsy manombokey. Naho fa avy amy i fehentsoratsey eo i fianaragney, le atsangano malaky i tagna’oy sady anò ambone soa mba ho trea’e.

20. Nagnino ro hoe miarake mihinagne amy ty nama’o rehe naho fa mivory?

20 Anò sahala hoe miarake homagne amy ty nama’o rehe naho fa mivory. Akore ohatse naho misy rahalahy naho rahavave tsiampeampe mampiavy azo an-tragno’e agne, le rehafe’e rehe mba hinday hanegne kedekede? Va’e hieretseretse rehe tie ino ty ho entegne. Azo antoke fa ze fara’e soa azo’o entegne sady azo ze ndaty ao ankafizegne ty ho ente’o. Sahala hoe manasa antikagne mba hihinagne ty Jehovah. Maro sady tena mafiry ty raha azotso’e ho antikagne am-pivoriagne agne. (Sal. 23:5; Mat. 24:45) Faie tena fale ka reke naho mba mandrambe anjara tikagne, le magnomey ze toin-drehake fara izay ty fanjaka boake amantikagne sady tsotra. Magnomàna soa areke, sady mandrambesa anjara maro arake ze azo atao. Sady hihinagne ambone lataba i Jehovah eo rehe amy izay ro hizara hoahy i fiangonagney.

HIRA 2 Jehovah no Anaranao

^ Tea i Jehovah ty Davida, sady fale reke nidera aze. Hoe izay ka tikagne iaby. Fanta’o vao tie misy fomba miambake azo’o ampisehoagne tie tea’o ty Jehovah? Manao izay rehe naho fa magnomey toin-drehake naho fa am-pivoriagne agne. Faie va’e hatahotse hamale rehe. Ino ty anto’e? Ino ty hagnampe azo tsy hatahotse sasa? Handineke ireo tikagne ato.

^ Midira amy jw.org ao, amy tihoey FAMPIANARA TY BAIBOLY > AJAJA, le henteo i video tihoey Anò Ragnetse ty Jehovah​—Omano ty Toin-dreha’o.

^ SARE: Fiangonagne midera i Jehovah satria magnomey toin-drehake am-pivoriagne agne.

^ SARE: Azo atao ty magnomagne fivoriagne naho fa irerike an-tragno ao, amy i Fotoam-pivavaha ty keleiagney, ndra amy ty fitofatofagne am-piasagne agne, ndra naho fa agnate tobile ndra bisy.