1. Ne̱ni yin Mboṅ a Yehova ilalo i te̱medino̱ o mudi ma Yehova e?

DUTEA te̱ ben bete̱medi belalo Mboṅ a Yehova yeno̱ ná i so̱be̱. (1) Eso̱mb’a ngo̱ndedi ye o esukulu, nde buńa bō̱ mulēdi a baise̱ bautu be̱se̱ o klasi ná ba no̱nge dongo o ngando ni be̱n mulatako na jowe̱ di kwedi to̱ ko̱d’ekombo. Nin ngo̱ndedi e bi ná Loba a si do̱lisan ni ngando, na mo̱ e banga n’edube o no̱ngo̱ dongo. (2) Eso̱mb’a mun’a mome ye iso̱n ye o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Na mo̱ e so̱ṅtane̱ ná diko̱m lao la klasi nde di maje̱ o bolongi bo mabupe̱​—di ko̱lo̱ngo̱ne̱ yo̱ye̱ Mboṅ a Yehova. Nde y’eso̱mbe̱ yala te̱ nde jumba di jo̱mbe̱. (3) Moto nu mabole̱ ebolo na ngińa o sombwea mbia mao, nde buńa bō̱ sango ń’ebolo a baise̱ mo̱ ná a bole lambo di si te̱nge̱n. To̱ná eno̱ ná a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao, nu moto a mateleye̱ ná angame̱n be̱ mbale̱ na sengane̱ pe̱ mambenda ma Loba ońolana nika nde a mengane̱no̱ baboledi bao.​—Rom. 13:1-4; Bon. 13:18.

2. Njika myuedi di malano̱ to̱pea e, na ońola nje e?

² Njik’ede̱mo ban bato balalo ba be̱nno̱ e? We ná o kwalea ońola ńai na ńai, ka ngiń’a mulema na be̱ la mbale̱. Nde babo̱ be̱se̱ ba lee̱le̱ ewo̱ ye mweńa tobotobo: Ka ni si be̱n misan. Mō̱ ńabu te̱ a lee̱le̱ ná a tingame̱ na Yehova, a banga pe̱ kwe̱me̱ bete̱sedi bao. Ka ni si be̱n misan e tute̱le̱ babo̱ o bola ka nje te̱ ba bolino̱. Esibe̱ penda, Yehova a me̱nde̱ bwane̱ mō̱ ńabu te̱ muńe̱nge̱ ná a lee̱le̱ y’ede̱mo. Biso̱ pe̱ di mapula bwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱ nikame̱ne̱. Di to̱peye so̱ min myuedi: Nje ye ka ni si be̱n misan e? Ońola nje e mapulano̱ biso̱ y’ede̱mo e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan o nin pond’a bobe e?

3. (a) Nje ye ka ni si be̱n misan e? (b) Njika byembilan be malee̱ ná ka ńe mususu, ka ni si be̱n ele̱m, to̱ ka ni londi mbom be mweńa ońol’asu e?

³ Ońola biso̱ baboledi ba Loba, ka ni si be̱n misan e mapula nde kwala ná je̱ne̱ Yehova ka Moto ńe na mbale̱, di to̱nde mo̱ na mulema mwe̱se̱, di be̱ne̱ye̱ pe̱ mo̱ tingame̱ di bo̱le̱, ná di bole nje e do̱lisan mo̱ ponda ye̱se̱. Jombweye ne̱ni Bibe̱l e mabolane̱no̱ eyal’a “ka ni si be̱n misan.” Eyal’a Bonahebe̱r e tukwabe̱ ná “ka ni si be̱n misan” e mapula nde kwala ná: mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom. K’eyembilan, Bonaisrael ba ta be̱ ba bola Yehova mabea ma ńama, Mbenda pe̱ e ta e kwala ná ńama e si be̱ne̱ ele̱m. * (Lev. 22:21, 22) Ba si ta ba be̱ne̱ bwam o bola ńama ni maboe̱, to̱ ni si be̱n mwende, toi, to̱ diso̱. E ta mweńa o miso̱ ma Yehova ná ńama e be̱ mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom. (Mal. 1:6-9) Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje ka ni si be̱n ele̱m to̱ ka ńe mususu beno̱ Yehova mweńa. Je te̱ o janda lambo​—e be̱ epuma, kalati, to̱ elongisan​—di si mapula di lena di be̱n mapo̱ndi to̱ di titi mususu. Di mapula nde di le mususu, di si be̱n ele̱m, to̱ di londi mbom. O nje e mombweye̱ ndolo, tingame̱ lasu, Yehova pe̱ a mapula nde mulemlem. Langame̱n be̱ mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom.

4. (a) Ońola nje moto nu titi ke̱nge̱nge̱ eno̱ ná a be̱ ka ni si be̱n misan e? (b) Bupisane̱ Myenge 103:12-14, nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱ e?

⁴ Mo̱ jangame̱n nde be̱ ke̱nge̱nge̱ ná di be̱ ka ni si be̱n misan e? Ye mbale̱ ná di mawusa, to̱ mo̱me̱ne̱ wusa jita. Jombweye yin njo̱m iba ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱. Ńaboso, Yehova a si masoke̱ miso̱ o mawuse̱ masu. Eyal’ao e malangwea biso̱ ná: “A Yehova, yete̱na wa o mane̱nge̱ myobe, a Sango ke̱ nja e ná a te̱me̱ e?” (Mye. 130:3) A bi ná di titi ke̱nge̱nge̱, a malakise̱ pe̱ biso̱ na mulema mwe̱se̱. (Mye. 86:5) Ni londe̱ iba, Yehova a bi myoyo masu, a si mengane̱ pe̱ to̱ biso̱ buka nje jeno̱ ná di bola. (Langa Myenge 103:12-14.) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di be̱ mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom o miso̱ mao e?

5. Ońola baboledi ba Yehova, ne̱ni k‘asu ni si be̱n misan e se̱medino̱ o ndolo e?

⁵ Ońola baboledi ba Yehova, ka ni si be̱n misan e se̱medi nde o ndolo. Ndol’asu ńa Loba ka Sango asu ńe o mo̱ń, tingame̱ lasu di bo̱le̱, langame̱n tika be̱ mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom. Ndol’asu e tiki te̱ be̱ nika to̱ o pond’a makekisan, ke̱ je ka ni si be̱n misan. (1 Myan. 28:9; Mat. 22:37) Di timbe o yi Mboṅ a Yehova ilalo di se̱le̱no̱ kwalea. Ońola nje ba bolino̱ ka nje te̱ ba bolino̱ e? Mo̱ ni ngo̱ndedi e si to̱ndi nde longe̱le̱ ńolo o esukulu e, to̱ y’eso̱mbe̱ e mapula nde o yo̱yo̱be̱ o jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ e, to̱ nu sango a mbia a mapula nde bo̱lo̱ne̱ ebol’ao e? Ke̱m. Ba bi ná Yehova a be̱n bete̱sedi be te̱nge̱n, ba soke̱ pe̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu o nje e do̱lisan Sango abu ńe o mo̱ń. Kana ba to̱ndino̱ mo̱, mo̱ nde ba mase̱le̱no̱ jo̱nge̱le̱ denge̱ ba mano̱ngo̱ bedomsedi. Ba malee̱le̱ so̱ k‘abu ni si be̱n misan o bebolo.

6. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ ka ni si be̱n misan e? (b) Ne̱ni Adam na Eva ba si lee̱le̱no̱ nika e?

⁶ Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ne̱ y’ede̱mo e? Ońolana Satan a te̱nge̱ne̱ Yehova, a mate̱nge̱ne̱ pe̱ wa. Ni ange̱l a pamo e timbise̱ mo̱me̱ne̱ Satan, to̱ “Musingedi,”  botea o mōnda ma Ede̱n. E londe̱ dina la bwam la Yehova mbindo ponda e bolino̱ ná Loba e̱ne̱ne̱ ka Mwaned’a bobe, nu si mombweye̱ bwam ba bane̱, na nu titi mbale̱. Nje ye ndutu ye nde ná Adam na Eva ba sue̱le̱ nde Satan, ba pamwa Yehova. (Bbot. 3:1-6) Ba ta ba dingabe̱le̱ na jita la mambo ma bwam o Ede̱n ma wusa bole̱ ná ba bate to̱ndo̱ Yehova. Nde niponda Satan a po̱ino̱ kekise̱ babo̱, ndol’abu e si ta mususu, esibe̱ ele̱m, to̱ ka ni londi mbom. Myuedi mipe̱pe̱ me nde ná: Bato be ná ba tika be̱ Yehova Loba jemea ońolana ba to̱ndi mo̱ e? To̱ ná, bato be ná ba be̱ ka ni si be̱n misan e? Mi myuedi mi baisabe̱ jombwea Hiob.

7. Bupisane̱ Hiob 1:8-11, ne̱ni Yehova na Satan ba tano̱ be̱ne̱ ka ni si be̱n misan ńa Hiob e?

⁷ Hiob a ta nde longe̱ o mińa mena Bonaisrael ba tano̱ o Egipto. K’ao ni si be̱n misan e ta tobotobo. A ta nde moto nu titi ke̱nge̱nge̱ ka biso̱. A ta be̱ a wusa. Nde Yehova a ta a to̱ndo̱ Hiob ońola k’ao ni si be̱n misan. E me̱ne̱ne̱ biana Satan a ta a mákekise̱ Yehova ońola ka ni si be̱n misan ńa bato. Ońola nika nde Yehova a lee̱no̱ mo̱ Hiob. Bedangwedi bao be lee̱le̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ! Na Satan a baise̱ ná ka ni si be̱n misan ńa Hiob e we̱le̱be̱ o kekise̱. Yehova a ta a lakisane̱ diko̱m lao Hiob, na mo̱ ese̱le̱ ná Satan a kekise̱ mo̱.​—Langa Hiob 1:8-11.

8. Ne̱ni Satan a ko̱ye̱no̱ Hiob e?

⁸ Satan e njo, e pe̱ nde mot’ebwan. A no̱ngo̱ne̱ Hiob sango lao, m’bwaṅ mao, a bwa baboledi bao, a ńamse̱ pe̱ dina lao la bwam. A ko̱ye̱ mbia ma Hiob, a bwane̱ mo̱ dom lao la bana a tano̱ a to̱ndo̱.  Denge̱ a matapa pe̱ Hiob mo̱me̱ne̱, a bouse̱ mo̱ bepipi ba bobe, be ta mo̱ botea o mulopo nate̱na o tanga la mwende. Munj’ao a ta a taka, a bwa ndutu bwambi; a kwalane̱ mo̱ ná a to̱be Loba, a wo̱. Hiob mo̱me̱ne̱ a puli ná a wo̱, nde to̱ na nika a tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan. Na Satan a keka mitakisan mipe̱pe̱. A bolane̱ mako̱m ma Hiob malalo. Ba pe̱pe̱le̱ Hiob, ba ja na mo̱ mińa jita, nde ba si lo̱ki mo̱. O diwengisan, ba sai nde mo̱ na ngińa. Ba kwala ná Loba nde e o waneye̱ mo̱ ndutu, na ná a si mombwea pe̱ to̱ k’ao ni si be̱n misan. Ba kwali na ná Hiob e nde mot’a bobe ńangame̱n mambo ma bobe me o ko̱ye̱ mo̱!​—Hiob 1:13-22; 2:7-11; 15:4, 5; 22:3-6; 25:4-6.

9. O pond’ao ńa ndutu, nje Hiob a bengino̱ bola e?

⁹ Ne̱ni Hiob a lembe̱no̱ mi mitakisan me̱se̱ e? A si ta ke̱nge̱nge̱. A sai balo̱kedi bao ba mawo̱ndo̱n na malinga, a kwala pe̱ mambo ombwe̱no̱ ombusa ponda. A lingedi te̱me̱ lao la sim buka la Loba. (Hiob 6:3; 13:4, 5; 32:2; 34:5) Nde, to̱ o ponda ndut’ao e tano̱ bonde̱ne̱, Hiob a bangi jumbe̱le̱ Yehova Loba mbusa. A bangi dube̱ mpoṅ ma mako̱m mao ma mawo̱ndo̱n. A kwala ná: “Na si makasa tomtom ná lo te̱nge̱n, natē̱ na wo̱, na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan.” (Hiob 27:5) Be byala be bodilo jita. Hiob a bengi nde tingame̱; biso̱ pe̱ je ná di bola nika.

10. Ne̱ni njo̱m Satan a numno̱ Hiob e mombweano̱ pe̱ wa e?

¹⁰ Satan Diabolo a manuma pe̱ mō̱ ńasu te̱ milemlem ma njo̱m. Nika e mombwea pe̱ wa. Ne̱ni e? E nde o kwala ná o si to̱ndi Yehova Loba na mbale̱, ná o me̱nde̱ jese̱le̱ bolea mo̱ ná o sunge wame̱ne̱, ná na k’ango̱ ni si be̱n misan ńe nde ńa mawo̱ndo̱n! (Hiob 2:4, 5; Bbī. 12:10) Ne̱ni o masengano̱ jombwea nika e? Nika ńe ndutu, obwa? Dutea ná Yehova a lakisane̱ wa jita. Ońola nika nde a mese̱le̱no̱ ná Satan a we̱le̱ k’ango̱ ni si be̱n misan o kekise̱, o bola wa epolo ná o tingame̱ na mo̱, na lee̱le̱ pe̱ ná Satan e nde ńampoṅ. A kakane̱ pe̱ o jongwane̱ wa ná o bole nika. (Bon. 13:6) E se̱ edube ná Mwanedi Ńasam ńa misipo a lakisane̱ biso̱ e! O me̱ne̱ so̱ ońola nje y’ede̱mo yeno̱ mweńa e? E mabola biso̱ epolo o banga mpoṅ ma Satan, na sue̱le̱ dina la bwam la Sango asu na bediedi bao. Nje jeno̱ ná di bola ná di tingame̱ na mo̱ e?

11. Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Hiob e?

¹¹ Mitakisan ma Satan o min “mińa misukan” mi mabata nde be̱ ngińa. (2 Tim. 3:1) O nin pond’a bobe, ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ biso̱me̱ne̱ ná di tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan e? Je pe̱te̱ ná jokwa jita n’eyembilan a Hiob. Etum oboso ná mitakisan mao mi mabotea, Hiob a ta a málee̱le̱ y’ede̱mo ngedi jita. Belēdi belalo ben jeno̱ ná jokwa na mo̱ ba ne̱ni jouse̱ biso̱me̱ne̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan.

12. (a) Bupisane̱ Hiob 26:7, 8, 14, nje yongwane̱ Hiob o be̱ne̱ bo̱ngo̱ n’edube ońola Yehova e? (b) Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di londe̱ mulema masu na bo̱ngo̱ ba Yehova e?

¹² Hiob ouse̱ ndolo a be̱nedino̱ Loba tongwea na be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova. Hiob a no̱ngi ponda o nina bewekedi ba betańsedi ba Yehova. (Langa Hiob 26:7, 8, 14.) A ta uba ponda a dutedino̱ ońola wase, mo̱ń, mawindiwindi, na ngad’a Loba, nde embi ná a si ta a bia mweń’a lambo jombwea nje ye̱se̱ e wekabe̱. Hiob a ta pe̱ a we̱le̱ byala ba Loba mweńa. A kwali ońola byala ba Loba ná:  “Na kombe̱ byala ba mudumbu mao.” (Hiob 23:12) Hiob a ta uba ońola Yehova, a bola pe̱ mo̱ edube ende̱ne̱. A ta a to̱ndo̱ Tet’ao, a pula pe̱ o do̱lisane̱ mo̱. Nika e boli ná a bate no̱ngo̱ bedomsedi o tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan. E mapula ná di bole ka Hiob. Di bi mambo jita ma bewekedi ba betańsedi bato o mińa ma Hiob ba si tano̱ ba bia. Di be̱n pe̱ Bibe̱l o mususu mao mwe̱se̱ ni wu na Yehova o jongwane̱ biso̱ o bia mo̱ ka nje te̱ eno̱. Mambo me̱se̱ di mokwano̱ me ná mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova. Denge̱ bo bo̱ngo̱ n’edube ońol’ao ba matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ na sengane̱ pe̱ mo̱, na bola pe̱ biso̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan.​—Hiob 28:28.

13-14. (a) Bupisane̱ Hiob 31:1, ne̱ni Hiob a lee̱le̱no̱ ná e sengane̱ e? (b) Ne̱ni pe̱ jembilane̱ mo̱ e?

¹³ Hiob ouse̱ mo̱me̱ne̱ o tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan tongwea na bebolo ba sengane̱. A ta a bia ná y’ede̱mo e mabaise̱ sengane̱. Eboled’a sengane̱ te̱ e mouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan. Hiob a we̱ na ngińa o sengane̱ Loba buńa te̱. K’eyembilan, a ta ombwea bedangwedi bao o mbasanedi ma bito. (Langa Hiob 31:1.) Ka mō̱ ńena nu bai, a ta a bia ná e si te̱nge̱n ná a lee̱le̱ muto nupe̱pe̱ eto̱nd’a mome na muto. Nin we̱nge̱, je nde o wase ni mumwe̱le̱ ńo̱ng’a musonje. Kapo̱ ka Hiob, mo̱ di me̱nde̱ banga jombwa moto nupe̱pe̱ nu titi mom’asu to̱ munj’asu e? Di me̱nde̱ pe̱ banga jombwa to̱ njika bedinge̱dinge̱ ba mbindo to̱ ba mbamba e? (Mat. 5:28) Di we̱ te̱ o jalea biso̱me̱ne̱ buńa te̱, di me̱nde̱ jouse̱ biso̱me̱ne̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan.

¹⁴ Hiob a sengane̱ pe̱ Yehova jombwea bema. E̱n ná a lakisane̱ te̱ mabe̱ne̱ mao, nika e me̱nde̱ be̱ mo̱ diwuse̱ dinde̱ne̱ langame̱n beko̱kisedi. (Hiob 31:24, 25, 28) O nin we̱nge̱, je nde o wase ni  matute̱le̱ nde o wasa bema. Di boli te̱ ná di be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱ni na bema, kana Bibe̱l e mome̱le̱no̱ biso̱ o bola, di me̱nde̱ jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o tingame̱ na k’asu ni si be̱n misan.​—Min. 30:8, 9; Mat. 6:19-21.

15. (a) Njika dipita la bowe̱n longwane̱ Hiob o tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan e? (b) Ońola nje di mongwane̱no̱ biso̱ o tingame̱ na dipita Yehova a bolino̱ e?

¹⁵ Hiob a tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan tongwea na soke̱ miso̱ mao o dipita la kusane̱ Loba bowe̱n. A ta a dube̱ ná Loba a mombwea k’ao ni si be̱n misan. (Hiob 31:6) To̱ na mitakisan mao, a ta a lakisane̱ ná to̱ e be̱ nde nē̱, Yehova a me̱nde̱ bola mo̱ bowe̱n. Ni mbaki ńongwane̱ mo̱ o tingame̱ na k’ao ni si be̱n misan. Yehova a bwane̱ nika muńe̱nge̱ kańena a namse̱ Hiob njoasoa ke̱ a dia nde moto nu titi ke̱nge̱nge̱! (Hiob 42:12-17; Yak. 5:11) Bowe̱n bonde̱ne̱ bo buki bo bo menge̱le̱ mo̱. O be̱n dipita di bam ná Yehova a me̱nde̱ bola wa bowe̱n ońola k’ango̱ ni si be̱n misan e? Loba lasu a si tuko. (Mal. 3:6) Di dutedi te̱ ná y’ede̱mo ye mo̱ mweńa, je ná di be̱ne̱ dipita la kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam.​—1 Tes. 5:8, 9.

16. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

¹⁶ No̱ngo̱ so̱ bedomsedi o tingame̱ na k’ango̱ ni si be̱n misan ponda ye̱se̱! Ponda iwo̱, we ná we̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki, nde o si me̱nde̱ be̱ muso̱lo̱ki to̱ buńa. O me̱nde̱ be̱ na lodun la batingame̱ na k’abu ni si be̱n misan ba jemea be o wase ńe̱se̱. O me̱nde̱ pe̱ be̱ mwemba na bome na bito ba dube̱ bena ba tingame̱ na k’abu ni si be̱n misan o mińa mi tombi, to̱ ponda ba tano̱ owas’a misisan ma kwedi. (Bon. 11:36-38; 12:1) Biso̱ be̱se̱ di tingame̱ so̱ na k’asu ni si be̱n misan kapo̱ ka Hiob nu kwali ná: “Na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan.” K’asu ni si be̱n misan ńabwe̱le̱ edub’a Yehova o bwindea na bwindea!