Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 6

Dula o Botega!

Dula o Botega!

“Ke tla ba ka hwa ke se ka lahla potego ya ka!”—JOBO 27:5.

KOPELO 34 Sepela ka go Botega

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Dihlatse tša Jehofa tše tharo tšeo go boletšwego ka tšona serapeng se di ile tša dula di botegela Jehofa bjang?

NAGANA ka maemo a latelago a mararo ao ka moka ga ona batho bao go bolelwago ka bona e lego Dihlatse tša Jehofa. (1) Ka letšatši le lengwe ge ngwanenyana yo mongwe a le sekolong, morutiši wa gagwe o kgopela barutwana ka moka ka klaseng gore ba tšee karolo go keteka letšatši le itšego la maikhutšo. Ka ge ngwanenyana yo a tseba gore Modimo ga a nyake gore Bakriste ba keteke letšatši le bjalo la maikhutšo, ka tlhompho o botša morutiši wa gagwe gore a ka se kgone go ba gona. (2) Ka letšatši le lengwe ge lesogana le itšego leo le nago le dihlong le le tšhemong ka ntlo le ntlo, le lemoga gore ka ntlong e latelago go dula motho yo le tsenago le lona sekolo yo a kilego a kwera Dihlatse tša Jehofa. Eupša lesogana leo ga le boele morago, le no ya la kokota ntlong yeo. (3) Ka letšatši le lengwe monna yo a šomago ka thata gore a hlokomele lapa la gagwe, motho yo a mo hirilego o ile a mo kgopela gore a dire selo se itšego seo se sa dumelelwego ke molao wa naga goba gore a se botege. Gaešita le ge a be a ka lahlegelwa ke mošomo, monna yo o ile a hlalosetša motho yoo gore a ka se kgone ka gobane Modimo o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba botege le go kwa molao.—Baroma 13:1-4; Baheb. 13:18.

2. Re tlo araba dipotšišo dife, gona ka baka la’ng?

2 O nagana gore batho ba bararo bao re boletšego ka bona ba na le seka sefe? O ka ba o lemogile dika tše mmalwanyana, tše bjalo ka sebete le go tshepagala. Eupša seka seo se bonagalago kudu go bona ka moka ke seka se bohlokwa kudu sa go botega. Yo mongwe le yo mongwe wa batho ba o bontšha gore o botegela Jehofa. Ka moka ga bona ga ba nyake go roba melao ya Modimo. Ba dira dilo ka tsela yeo ka gobane ba botega. Ga go pelaelo gore Jehofa o ikgantšha ka yo mongwe le yo mongwe wa bona ka ge ba botega. Le rena re nyaka gore Tatago rena wa legodimong a ikgantšhe ka rena. Ka gona anke re boledišaneng ka dipotšišo tše di latelago: Go botega ke’ng? Ke ka baka la’ng re swanetše go botega? Gona re ka dira’ng gore re dule re botega mehleng ye e thata?

GO BOTEGA KE ENG?

3. (a) Bahlanka ba Modimo ba bontšha bjang gore ba a botega? (b) Ke mehlala efe yeo e ka re thušago go kwešiša gore go botega go bolela eng?

3 Bahlanka ba Modimo ba bontšha bjang gore ba a botega? Ba bontšha seo ka go rata Jehofa ka dipelo tša bona ka moka, gomme ka go dira bjalo ba dula ba dira seo se mo kgahlago. Anke re lebeleleng ka tsela yeo polelwana ye e dirišwago ka yona ka Beibeleng. Ka Beibeleng, polelwana yeo e fetoletšwego e le “go botega” e ra gore go felela, go phela gabotse goba go se be le bosodi. Ka mohlala, Molao wa Moshe o be o laetše Baisiraele gore ge ba direla Jehofa dihlabelo ba kgethe diphoofolo tšeo di phetšego gabotse. * (Lef. 22:21, 22) Batho ba Modimo ba be ba se ba swanela go dira sehlabelo ka phoofolo yeo e se nago leoto, tsebe, leihlo, goba yeo e babjago. Jehofa o be a sa amogele phoofolo yeo e sa felelago, yeo e sego ya phela gabotse goba yeo e nago le bosodi. (Mal. 1:6-9) Re kgona go kwešiša gore ke ka baka la eng Jehofa a tshwenyegile ka go phela gabotse goba go felela ga selo. Ka mohlala, ge re reka selo se itšego, e ka ba e le seenywa, puku goba sedirišwa se itšego, ga re nyake seo se nago le mašoba goba seo se sego sa felela. Re nyaka se se feletšego goba seo se se nago bosodi. Jehofa le yena o nyaka gore re mo rate le go mmotegela ka mo go feletšego.

4. (a) Ke ka baka la’ng re ka re re ka kgona go botega gaešita le ge re sa phethagala? (b)  Go ya ka Psalme 103:12-14, Jehofa ga se a letela’ng go rena?

4 Na re swanetše go phethagala e le gore re kgone go botega? Ke therešo gore ka dinako tše dingwe re ka ikwa eka re dira diphošo tše dintši kudu. Ela hloko mabaka a mabedi ao a re thušago go kwešiša gore ke ka baka la eng re sa swanela go nagana gore re swanetše go phethagala e le gore re botege. Sa pele, Jehofa ga a šetše mafokodi a rena. Lentšu la gagwe le re: “Ge e ba o be o latišiša melato, wena Jah, wena Jehofa, go be go tla ema mang?” (Ps. 130:3) Jehofa o a tseba gore ga se ra phethagala le gore re dira dibe, ka gona o ikemišeditše go re lebalela. (Ps. 86:5) Sa bobedi, Jehofa o a tseba gore re na le mafokodi, ka gona ga se a letela gore re dire dilo tšeo re ka se kgonego go di dira. (Bala Psalme 103:12-14.) Ka gona, ke ka kgopolo efe re ka ba bago bao ba feletšego goba bao ba se nago bosodi mahlong a Modimo?

5. Ke ka baka la’ng bahlanka ba Jehofa ba swanetše go ba le lerato e le gore ba botege?

5 Seka se segolo seo se thušago bahlanka ba Jehofa go botega ke lerato. Re swanetše go rata Tatago rena wa legodimong le go ineela go yena ka mo go feletšego le ka go hloka bosodi. Ge e ba re dula re mo rata ka tsela yeo le ge re lekwa, gona go ra gore re a botega. (1 Dikor. 28:9; Mat. 22:37) A re boleleng gape ka Dihlatse tša Jehofa tše tharo tšela re boletšego ka tšona serapeng sa pele. Ke ka baka la’ng di botega? Na ngwanenyana yola ga a rate go ipshina sekolong, goba na lesogana lela le be le nyaka go lešwa dihlong ge le fihla mojako goba na monna yola wa lapa o be a nyaka go lahlegelwa ke mošomo? Aowa. Go e na le moo, batho ba ba a tseba gore Jehofa o re beetše melao ya go loka, ka gona ba dula ba naganne ka go dira dilo tšeo di tlago go mo thabiša. Ka ge ba mo rata, ba dula ba nagana ka yena pele ba dira diphetho. Ka go dira bjalo ba bontšha gore ba a botega.

KE KA BAKA LA ENG RE SWANETŠE GO BOTEGA?

6. (a) Ke ka baka la’ng o swanetše go botega? (b) Ke bjang Adama le Efa ba ilego ba palelwa ke go botega?

6 Ke ka baka la’ng ka moka ga rena re swanetše go botega? O swanetše go botega ka gobane Sathane o boletše maaka ka Jehofa le ka wena. Morongwa yoo wa lerabele o itirile Sathane, goba “Moganetši” kua serapeng sa Edene. O ile a senya leina la Jehofa ka go bolela maaka a gore Modimo ga se a loka, o na le boithati e bile ke Mmuši yo a sa botegego. Ka manyami, Adama le Efa ba ile ba thekga Sathane gomme le bona ba se kwe Jehofa. (Gen. 3:1-6) Ge ba be ba phela kua serapeng sa Edene ba be ba na le dilo tše dintši kudu tšeo ba bego ba ka di dira go bontšha gore ba rata Jehofa. Eupša nakong ya ge Sathane a be a bolela maaka ka Jehofa, lerato la bona le be le fokola, le se la tia goba le se la felela. Seo se ile sa dira gore go tšwelele potšišo ye: Na go na le motho yo mongwe yo a ka botegelago Jehofa Modimo ka baka la ge a mo rata? Ka mantšu a mangwe, na batho ba ka kgona go botega? Potšišo ye e ile ya botšišwa mabapi le Jobo.

7. Go ya ka Jobo 1:8-11, Jehofa le Sathane ba be ba ikwa bjang ka go botega ga Jobo?

7 Jobo o phetše mehleng ya ge Baisiraele ba be ba le Egipita. Mehleng yeo go be go se na motho yo a botegago go swana le yena. Go no swana le rena, le yena o be a se a phethagala. O be a dira diphošo. Eupša Jehofa o be a rata Jobo ka gobane o be a botega. Go ka direga gore Sathane o be a šetše a kile a kwera Jehofa mabapi le gore batho ba ka se kgone go botega. Ka gona Jehofa o ile a mmontšha Jobo. Tsela yeo monna yo a bego a phela ka yona e be e bontšha gore Sathane o bolela maaka a matala. Sathane o ile a kgopela go leka potego ya Jobo. Ka ge Jehofa a be a bota mogwera wa gagwe Jobo, o ile a dumelela Sathane gore a mo leke.—Bala Jobo 1:8-11.

8. Sathane o ile a hlasela Jobo bjang?

8 Sathane o sehlogo e bile ke mmolai. O ile a tšeela Jobo dilo ka moka tšeo a bego a na le tšona, a bolaya bahlanka ba gagwe le go theoša seriti sa gagwe setšhabeng. Le gona o ile a hlasela lapa la Jobo, a bolaya bana ba gagwe ba lesome. Ka morago ga moo a hlasela Jobo ka boyena, a dira gore a tšwe dišo tše šoro go tloga hlogong go fihla kgatong ya lenao. Mosadi wa Jobo o be a gateletšegile e bile a nyamile o šoro, ka gona o ile a kgothaletša Jobo gore a no ineela, a roge Modimo gomme a hwe. Jobo ka boyena o be a duma go hwa, eupša o ile a dula a botegela Jehofa. Ke moka Sathane o ile a leka mokgwa o mongwe wa go mo hlasela. O ile a diriša banna ba bararo bao e bego e le bagwera ba Jobo. Banna bao ba ile ba fetša matšatši a mantši ba etetše Jobo, eupša ga se ba ka ba mo kgothatša. Go e na le moo, ba ile ba no mo hlabela mašata le go mo swaya diphošo. Ba ile ba mmotša gore Modimo e be e le yena a dirago gore a welwe ke mathata, e bile o be a se na taba le gore Jobo o a botega. Ba ile ba bolela le gore Jobo e be e le motho yo mobe yo a swanelwago ke dilo tše mpe tšeo di bego di mo diragalela.—Jobo 1:13-22; 2:7-11; 15:4, 5; 22:3-6; 25:4-6.

9. Jobo o ile a gana go dira’ng gaešita le ge a be a lebeletšane le diteko?

9 Jobo o ile a arabela bjang go seo bagwera ba gagwe ba mmoditšego sona? Re a tseba gore o be a se a phethagala. Ka gona o ile a ba kgalema ka bogale, e bile o ile a bolela mantšu ao ka morago a ilego a dumela gore a be a tšwile tseleng. O ile a bolela kudu ka gore o lokile go feta go bolela ka go loka ga Modimo. (Jobo 6:3; 13:4, 5; 32:2; 34:5) Lega go le bjalo, gaešita le nakong ya ge go be go le thata kudu, Jobo o ile a gana go hlanogela Jehofa Modimo. O ile a gana go dumela maaka a bagwera bao ba gagwe. O itše: “Nka se tsoge ke naganne go bolela ka lena gore le lokile! Ke tla ba ka hwa ke se ka lahla potego ya ka!” (Jobo 27:5) Mantšu a a bontšha gore Jobo o be a ikemišeditše go dula a botega go sa šetšwe gore o diragalelwa ke eng. Jobo o ile a gana go ineela ditekong tša Sathane. Le rena re ka kgona.

10. O akaretšwa bjang tabeng yeo Sathane a ilego a e rotoša mabapi le Jobo?

10 Sathane o bolela maaka a swanago ka yo mongwe le yo mongwe wa rena. Wena o akaretšwa bjang tabeng ye? Ge e le gabotse, Sathane o re ga o rate Jehofa Modimo. Le gona o re o tla tlogela go hlankela Jehofa e le gore o šireletše bophelo bja gago, e bile o re o ka se dule o botega! (Jobo 2:4, 5; Kut. 12:10) O ikwa bjang ka taba ye? Re a tseba gore e go kweša bohloko kudu! Lega go le bjalo, nagana ka se: Jehofa o go tshepa kudu moo a go neago sebaka se se kgahlišago kudu. Jehofa o dumeletše Sathane gore a leke potego ya gago. Jehofa o kgodišegile gore o ka dula o botega e bile o ka thuša go bontšha gore Sathane o na le maaka. Le gona Jehofa o holofetša gore o tla go thuša. (Baheb. 13:6) Ruri ke tokelo e kgolo kudu go botwa ke Mmuši Ramatlaohle! Na o a bona gore ke ka baka la eng go botega go le bohlokwa kudu? Go re thuša go gana maaka a Sathane gomme ra lwela leina le lebotse la Tatago rena le go thekga tsela ya gagwe ya go buša. Re ka dira’ng gore re dule re botega?

RE KA DIRA ENG GORE RE DULE RE BOTEGA MEHLENG YE?

11. Re ka ithuta’ng go Jobo?

11 Sathane o hlasela bahlanka ba Modimo ka ditsela tše dintši ‘mehleng ye e thata ya bofelo.’ (2 Tim. 3:1) Dinakong tše tše thata, re ka dira’ng gore re dule re botega? Le gona mo tabeng ye, re ka ithuta dilo tše dintši go Jobo. Jobo o be a šetše a ile a dula a botega ka nako e telele le pele a ka welwa ke diteko. Ela hloko dilo tše tharo tšeo re ka ithutago tšona go yena mabapi le seo re ka se dirago e le gore re dule re botega.

Ke dilo dife tše dingwe tšeo re ka di dirago gore re dule re botega? (Bona serapa 12) *

12. (a) Go ya ka Jobo 26:7, 8, 14, Jobo o ile a dira’ng gore a hlomphe Jehofa le go mmoifa? (b)  Rena re ka bontšha bjang gore re hlompha Jehofa le go mmoifa ?

12 Jobo o ile a matlafatša tsela yeo a bego a rata Modimo ka go mo hlompha. Jobo o ile a fetša nako e ntši a naganišiša ka tlholo ya Jehofa. (Bala Jobo 26:7, 8, 14.) O ile a kgahlwa kudu le go makala ge a nagana ka bogolo bja lefase, leratadima, maru le modumo wa magadima, eupša o ile a lemoga gore o be a sa tsebe dilo tše dintši mabapi le tlholo ya Jehofa. Le gona o be a rata mantšu a Jehofa kudu. O ile a bolela ka mantšu a Modimo gore: “Ke tšeetše godimo mantšu a molomo wa gagwe.” (Jobo 23:12) Tsela yeo a bego a ikwa ka yona e ile ya dira gore a hlomphe Jehofa kudu. O be a rata Tatagwe gomme a nyaka go mo kgahliša. Ka baka leo, ka mehla Jobo o be a ikemišeditše go dula a botega. Re swanetše go ekiša Jobo. Re tseba dilo tše dintši kudu ka tlholo e makatšago ya Jehofa go feta batho ba mehleng ya Jobo. Le gona re na le Beibele e feletšego go re thuša go tseba gore ge e le gabotse Jehofa ke mang. Dilo ka moka tšeo re ithutago tšona di ka re thuša go hlompha Modimo. Ge re hlompha Modimo e bile re mmoifa, re tla mo rata le go mo kwa gomme ra dula re ikemišeditše go botega.—Jobo 28:28.

Go gana go bogela diswantšho tša batho ba sa aparago go re thuša go dula re botega (Bona serapa 13) *

13-14. (a) Go ya ka Jobo 31:1, Jobo o ile a dira’ng gore a dule a botega? (b) Re ka ekiša bjang mohlala wa Jobo?

13 Jobo o ile a dula a botega ka ge a be a ekwa Jehofa dilong ka moka. Jobo o be a tseba gore motho o swanetše go kwa Jehofa e le gore a dule a botega. Ge e le gabotse, nako e nngwe le e nngwe ge re ekwa, seo se dira gore re dule re botega. Jobo o ile a šoma ka thata gore a dule a ekwa Modimo ka mehla. Ka mohlala, o be a le šedi ge a be a dirišana le basadi ba bangwe. (Bala Jobo 31:1.) Ka ge a be a nyetše, o be a tseba gore go fošagetše go bapala ka lerato le basadi ba bangwe. Lehono, re phela lefaseng leo le tletšego ka diteko ditabeng tša marato. Na re tla ekiša Jobo gomme ra se bapale ka lerato le batho ba bangwe? Le gona na re tla gana go lebelela diswantšho tša batho ba sa aparago le ge e le kae moo di hwetšagalago gona? (Mat. 5:28) Ge e ba ka mehla re dula re bontšha go ba le boitshwaro ka tsela yeo, re tla dula re botega.

Go ba le pono e lekalekanego ka mahumo go re thuša go dula re botega (Bona serapa 14) *

14 Le gona Jobo o be a ekwa Jehofa tseleng yeo a bego a lebelela mahumo. Jobo o be a tseba gore ge a ka tshepa mahumo a gagwe, o be a tla dira molato o mogolo gomme a swanelwa ke go otlwa. (Jobo 31:24, 25, 28) Lehono re phela lefaseng leo batho ba bantši ba ratago dilo tše di bonagalago. Ge e ba re lebelela tšhelete le dilo tše dingwe ka tsela e nepagetšego, go etša ge Beibele e re kgothaletša go dira bjalo, gona re tlo dula re botega.—Die. 30:8, 9; Mat. 6:19-21.

Go dula re naganne ka kholofetšo ya go tlo phela Paradeiseng go re thuša go dula re botega (Bona serapa 15) *

15. (a) E le gore Jobo a dule a botega, o ile a thušwa ke go dula a naganne ka kholofetšo efe? (b) Go dula re naganne ka dilo tšeo Jehofa a re holofeditšego tšona go ka re thuša bjang?

15 Jobo o ile a dula a botega ka ge a be a dula a naganne ka kholofetšo ya Modimo ya gore o tla mo putsa. O be a tseba gore Modimo o na le taba le gore o a botega. (Jobo 31:6) Le ge Jobo a be a lekwa, o be a kgodišegile gore mafelelong Jehofa o tla mo putsa. Seo se ile sa mo thuša go dula a botega. Jehofa o ile a kgahlwa kudu ke potego ya Jobo moo a ilego a mo putsa kudu gaešita le ge a be a se a phethagala. (Jobo 42:12-17; Jak. 5:11) Le gona Jobo o sa tlo hwetša moputso o mogolo nakong e tlago. Na o tloga o tshepa gore Jehofa o tla go putsa ka ge o botega? Modimo wa rena ga se a fetoga. (Mal. 3:6) Ge re ka gopola gore o tšeela godimo kudu potego ya rena, gona re tla dula re na le kholofelo ya bokamoso bjo bo kgahlišago.—1 Bathes. 5:8, 9.

16. Re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

16 Ka gona ikemišetše go dula o botegela Jehofa. Ka dinako tše dingwe o ka ikwa eka ke wena o nnoši o botegago, eupša o ka se tsoge o bile noši. O tla dula o le gare ga batho ba dimilione lefaseng ka moka bao ba botegago. Le gona o tla ba gare ga banna le basadi ba nakong e fetilego bao ba nago le tumelo le bao ba ilego ba dula ba botega gaešita le ge ba be ba tšhošetšwa ka go bolawa. (Baheb. 11:36-38; 12:1) Anke ka moka ga rena re ikemišetšeng go phela ka go dumelelana le mantšu a Jobo ao a rego: ‘Nka se lahle potego ya ka!’ Le gona anke potego ya rena e dire gore Jehofa a tumišwe ka mo go sa felego!

KOPELO 124 Re Dule re Botega

^ ser. 5 Go botega ke’ng? Ke ka baka la’ng Jehofa a rata bahlanka ba gagwe bao ba nago le seka se? Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore ka moka ga rena re botege? Sehlogo se se tlo re thuša go hwetša dikarabo tša Beibele tša dipotšišo tše. Le gona se tlo re thuša go bona seo re ka se dirago gore re dule re botega. Ge re dula re botega re tla šegofatšwa kudu.

^ ser. 3 Lentšu la Seheberu leo le fetoletšwego e le “phetšego gabotse” go šupa go phoofolo le sepedišana le polelwana “go botega” yeo e šupago go batho.

^ ser. 50 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Re bona Jobo pele a tšofala a ruta ba bangwe ba bana ba gagwe ka tlholo e kgahlišago ya Jehofa.

^ ser. 52 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ngwanabo rena o gana go yo bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago le bašomigotee le yena.

^ ser. 54 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ngwanabo rena o a gana ge a goketšwa go reka thelebišene e kgolo le yeo e turago yeo a ka se kgonego go e lefelela.

^ ser. 56 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ngwanabo rena o ipha nako ya go rapela le go naganišiša ka kholofetšo ya lefase la Paradeise.