Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 6

Ačhov besprekorno!

Ačhov besprekorno!

Sa džikote na merava, nane te otkažinav man tari mli besprekornost! (JOV 27:5)

GILI 39 Te ovel amen šukar anav anglo Devel

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. Sar o trin Jehovaskere svedokija taro akava pasus ačhile verna?

ZAMISLIN tuke akala trin situacie: 1) Džikote jekh phen tani ki škola, o profesori vakerela sa e učenikonge ko klasi te učestvujnen ko jekh prazniko. I phen džanela kaj o Jehova na mangela adava prazniko, hem adaleske ljubezno odbinela te učestvujnel. 2) Jekh ladžutno terno phral propovedinela taro kher ko kher. Ov džanela kaj ko javer kher živinela jekh leskoro součeniko kova so nekobor puti asandilo e Jehovaskere svedokonge. Sepak, o terno phral džala ko adava da kher hem khuvela ko udar. 3) Jekh phral but trudinela pe te šaj te grižinel pe bašo materijalna potrebe ple familijakere. Jekh dive, o šefi rodela lestar te kerel nešto so nane česno hem te phagel o zakoni. Iako šaj te našavel pli buti, o phral objasninela kaj valjani te ovel česno hem te poštujnel o zakoni soske adava adžikerela o Devel ple slugendar (Rim. 13:1-4; Evr. 13:18).

2. Bašo kola pučiba ka kera lafi hem soske?

2 Koja osobina primetingjan ko akala trin sluge e Devleskere? Šaj primetingjan kaj tane hrabra hem česna. Ama jekh osobina posebno istakninela pe — i besprekornost. Sekova jekh lendar ačhilo verno e Devleske hem odbingja te phagel e Jehovaskere merilija. I besprekornost pottikningja len te postapinen agjaar. O Jehova sigurno dičinela pe sekole ple slugaja so sikavela akaja osobina. Amen da mangaja te kera amaro Dad soj ko nebo te dičinel pe amencar. Adaleske, te kera lafi bašo akala pučiba: Soj tani i besprekornost? Soske valjani amenge akaja osobina? Hem sar šaj te ova panda poodlučna te ačhova verna e Devleske ko akava pharo vreme?

SOJ TANI I BESPREKORNOST?

3. a) Sar e Devleskere sluge sikavena besprekornost? b) Kola primerija pomožinena amenge te haljova so značinela i besprekornost?

3 Ko savo način sar sluge e Devleskere sikavaja besprekornost? Agjaar so celo vilea hem bizo uslov mangaja e Jehova, a adava pottikninela amen sekogaš te kera adava so mangela ov. Te dikha sar akava lafi tano koristimo ki Biblija. Jekh osnovno značenje e lafeskoro „besprekornost“ tano „bizi maana“, „sasto“ ili „celo“. Na primer, sprema e Mojseeskoro zakoni, o Izraelcija valjani sine te den sar žrtve e Jehovaske životne kola so sine bizi nesavi maana * (3. Moj. 22:21, 22). E Devleskere slugenge na sine dozvolimo te den životne kolenge so falinela sine kan, jakh, pro ili palem sine nasvale. E Jehovaske sine važno o životne te oven bizi maana hem saste (Mal. 1:6-9). Šaj te haljova soske sine važno akava e Jehovaske. Keda kinaja nešto, bizi razlika dali adava tano ovošje, lil ili alati, mangaja te ovel ki šukar sostojba hem ništo te na falinel leske. Ko slično način o Jehova dikhela ko amaro mangipe hem ki amari vernost. Ola mora te oven celosna hem bizi maana.

4. a) Soske šaj te vakera kaj jekh nesovršeno manuš šaj te ovel besprekorno? b) Sprema Psalm 103:12-14, so adžikerela amendar o Jehova?

4 Šaj mislinea tuke kaj isi tut but maane hem kaj kerea but greške. Dali adaleske valjani te misline kaj našti te ove besprekorno? Na. Te dikha duj pričine kola so sikavena kaj na valjani te ova sovršena te šaj te sikava akaja osobina. Prvo, o Jehova na koncentririnela pe ko amare greške. Ko leskoro Lafi pišinela: „Ako dikhea ko greške, o Jah, o Jehova, koj ka ačhol?“ (Ps. 130:3). Ov džanela kaj siem nesovršena, grešna manuša, hem adaleske spremno prostinela amenge (Ps. 86:5). Dujto, o Jehova džanela amare ograničuvanja, hem na adžikerela amendar poviše taro adava so šaj te kera. (Čitin Psalm 103:12-14.) Tegani, ki savi smisla anglo leskere jakhja šaj te ova besprekorna ili bizi maana?

5. Soske e Jehovaskere slugen mora te ovel len mangipe te šaj te oven besprekorna?

5 Te šaj te oven besprekorna, e Jehovaskere slugen mora te ovel len mangipe. Amen valjani te manga amare Dade soj ko nebo celo vilea hem te ova leske poslušna ko sa. Keda sikavaja asavko mangipe čak keda isi amen iskušenija, tegani siem besprekorna (1. Let. 28:9; Mat. 22:37). Te razmislina palem bašo trin Svedokija kola soj spomnime poupre. Dali i phen na manglja te nakhel peske šukar ki škola? Dali o terno phral mangela te asan leske keda propovedinela? Dali o phral so isi le familija mangela te palden le tari buti? Sigurno na. Sekova dive, e Devleskere sluge ko celo sveto arakhljovena ko slična situacie hem ačhovena verna e Jehovaske. Soske? Adaleske so džanena kaj e Jehova isi le pravedna merilija hem odlučna tane te keren adava so mangela ov. O mangipe sprema o Devel pottikninela len ov te ovel lenge sekogaš ko prvo than keda valjani te anen nesavi odluka. Adalea sikavena kaj tane besprekorna.

SOSKE VALJANI TE OVA BESPREKORNA?

6. a) Soske valjani te ova besprekorna? b) Sar o Adam hem i Eva na sikavgje besprekornost?

6 Važno tano sekova jekh amendar te ovel besprekorno soske o Satana krivingja e Jehova hem amen. Adava buntovno angeli ulo Satana, ili „Protivniko“, panda ki rajsko gradina. Ov kaljargja e Jehovaskoro anav adalea so vakergja kaj o Devel tano lošno, sebično hem nane česno Vladeteli. Žalno tano adava so o Adam hem i Eva ule tari e Satanaskiri strana hem buningje pe protiv o Jehova (1. Moj. 3:1-6). Ki gradina Eden sine len but prilike te bajraren plo mangipe bašo Jehova. Ama ko vreme keda o Satana protivingja pe, ola na mangena sine e Jehova celo vilea. Adaleske pojavingja pe panda jekh pučibe: Dali nesavo manuš ka ačhovel verno e Jehovaske adaleske so mangela le? Javere lafencar, dali o manuša šaj te oven besprekorna? Akava pučibe sine istaknimo ko slučaj e Joveskoro.

7. Sprema Jov 1:8-11, sar dikhela sine o Jehova, a sar o Satana ki e Joveskiri besprekornost?

7 O Jov živingja ko periodi keda o Izraelcija sine ko Egipet. Ko adava vreme na postojnela sine besprekorno manuš sar leste. Ov da sine nesovršeno sar amende hem grešinela sine. Ama, o Jehova mangela le sine baši leskiri besprekornost. Izgleda o Satana panda angleder asala sine e Jehovaske adalea so vakerela sine kaj o manuša nane te ačhoven leske verna. Adaleske, o Jehova vakergja e Satanaske te dikhel e Jove. Akava manuš ple životoja sikavela sine kaj o Satana hovavela! O Satana rodingja taro Jehova te mukhel le te ispitinel e Joveskiri besprekornost. E Jehova sine le doverba ko Jov hem adaleske mukhlja e Satanaske te ispitinel le. (Čitin Jov 1:8-11.)

8. Sar napadingja o Satana e Jove?

8 O Satana tano surovo hem mudarela. Ov lelja sa so sine e Jove, mudargja leskere slugen hem rumingja leskoro ugled. Ov napadingja leskere familija adalea so mudargja leskere deše čhaven. Palo adava nasvakergja le agjaar so kergja ko celo telo te oven le čirija so but dukhana. E Joveskiri romni sine phagi tari dukh hem adaleske vakerela leske sine te otkažinel pe taro sa, te del arman e Devle hem te merel. Korkori o Jov manglja te merel, ama ponadari da ačhilo besprekorno. Tegani o Satana probingja javer taktika. Ov koristingja e Joveskere trine amalen. Ola gele ko Jov hem divencar ačhile ki leste, ama ni najhari na utešingje le. Namesto adava, ola bizi žal napadingje le hem surovo kritikujngje le. Ola vakerena sine kaj o Devel kergja leske adala nevolje hem kaj ni najhari na ceninela leskiri besprekornost. Ola čak vakergje kaj o Jov tano lošno manuš kova so zaslužingja te slučinen pe leske sa adala strašna bukja! (Jov 1:13-22; 2:7-11; 15:4, 5; 22:3-6; 25:4-6).

9. Iako sine le nevolje, so na manglja te kerel o Jov?

9 Sar reagiringja o Jov? Ov na sine sovršeno. Holjame ukoringja ple hovavne utešitelen, hem vakergja bukja kolenge so palo adava priznajngja kaj vakergja len bizo te razmislinel. Považno sine leske te dokažinel pli pravednost, a na e Devleskiri (Jov 6:3; 13:4, 5; 32:2; 34:5). Ama, čak ko najphare momentija, o Jov na manglja te iranel dumo e Jehovaske. Ov na verujngja ko hovajba so vakergje leskere hovavne amala. O Jov vakergja: „Našti te zamislinav mange te vakerav kaj tumen sien pravedna! Sa džikote na merava, nane te otkažinav man tari mli besprekornost!“ (Jov 27:5). Akala lafija tane but važna amenge. Soske? Ako o Jov ačhilo besprekorno, tegani amen da šaj.

10. Ko savo način tu da sian vklučimo ko sporno pučibe so alo taro Satana bašo Jov?

10 Amen da siem vklučime ko sporno pučibe so alo taro Satana bašo Jov. Sar? O Satana vakerela kaj tu na mangea čače e Jehova, kaj ka čhinave te služine leske te šaj te spasine tut, hem kaj nane te ačhove besprekorno (Jov 2:4, 5; Otk. 12:10). Sar kerela akava te osetine tut? But dukhala, neli? Ama razmislin bašo akava: o Jehova mukhela o Satana te ispitinel tli besprekornost. Isi le bari doverba kaj tu šaj te ačhove besprekorno hem adalea te sikave kaj o Satana tano hovavno. Osven adava, o Jehova vetinela kaj ka pomožinel tuke (Evr. 13:6). Čače tani bari čest o Vladeteli ko celo univerzum te ovel le asavki doverba ki tute! Dali haljovea soske tani doborom važno i besprekornost? Oj pomožinela amenge te sikava kaj adava so vakerela o Satana tano hovajbe, te branina o šukar anav amare Dadeskoro hem te poddržina leskoro način sar vladinela. Tegani, sar šaj te ačhova besprekorna?

SAR ŠAJ AVDIVE TE AČHOVA BESPREKORNA

11. So šaj te sikljova taro Jov?

11 Ko akala posledna dive, o Satana sa poviše napadinela e Devleskere slugen (2. Tim. 3:1). Adaleske so živinaja ko doborom pharo vreme, sar šaj te ova panda poodlučna te ačhova besprekorna? Bašo akava da šaj but te sikljova taro e Joveskoro primer. But vreme angleder te počminen leskere nevolje, o Jov but puti sikavgja kaj tano verno e Jehovaske. Te dikha kola trin pouke šaj te sikljova taro leskoro primer te šaj ponadari da te ačhova besprekorna.

Sar šaj te ove panda poodlučno te ačhove besprekorno? (Dikh o pasus 12) *

12. a) Sprema Jov 26:7, 8, 14, so pomožingja e Joveske te ovel le ispravno dar taro Jehova hem hor te poštujnel le? b) Sar šaj amen da te ovel amen ispravno dar taro Jehova hem hor te poštujna le?

12 E Jove sine le ispravno dar taro Jehova hem hor poštujnela le sine, a adava kergja leskoro mangipe bašo Devel te bajrol. O Jov odvojnela sine vreme te razmislinel bašo bukja so stvoringja len o Devel. (Čitin Jov 26:7, 8, 14.) Keda razmislinela sine baši Phuv, bašo nebo, bašo oblakija hem bašo gromija, adava kerela sine te ovel le ispravno dar taro Jehova hem hor te poštujnel le. Ama, sine svesno kaj but hari džanela bašo sa adava so stvoringja o Jehova. Isto agjaar, but ceninela sine e Devleskere lafija. Adaleske vakergja: „Leskere lafija sine mange but vredna“ (Jov 23:12). Ov sine vooduševimo taro Jehova hem hor poštujnela le sine. Ov mangela sine ple Dade soj ko nebo hem sine odlučno te kerel le bahtalo. Agjaar, o Jov sine sa poodlučno te ačhovel besprekorno. Amen da valjani te postapina sar o Jov. Avdive džanaja but poviše bašo bukja so stvoringja o Jehova nego o manuša so živinena sine ko e Joveskoro vreme. Isto agjaar, isi amen celo Biblija koja so pomožinela amenge šukar te pendžara e Jehova. Sa so sikljovaja šaj te kerel ko amaro vilo te ovel amen ispravno dar taro Jehova hem hor te poštujna le. A adava ka pottikninel amen te manga le, te šuna le hem te ova panda poodlučna te ačhova besprekorna (Jov 28:28).

Poodlučna siem te ačhova besprekorna keda na mangaja te dikha pornografija (Dikh o pasus 13) *

13-14. a) Sprema Jov 31:1, sar o Jov sikavgja kaj tano poslušno e Jehovaske? b) Sar šaj te dža palo e Joveskoro primer?

13 O Jov sine poslušno e Jehovaske ko sa, a adava pomožingja leske te ačhovel besprekorno. O Jov džanlja kaj ako mangela te ačhovel besprekorno valjani te ovel poslušno. Ustvari, sekogaš keda siem poslušna e Jehovaske, adava kerela amen te ova panda poodlučna te ačhova verna. O Jov dela sine pestar sa te ovel poslušno e Jehovaske sekova dive. Na primer, pazinela sine sar ponašinela pe džuvlencar. (Čitin Jov 31:1.) Sar prandimo manuš, ov džanela sine kaj nane šukar te oven le romantična čuvstvija javere džuvljake. Avdive živinaja ko sveto kova so bombardirinela amen bukjencar kola so šaj te čhiven amen te kera nemoral. Dali isto sar o Jov amen da siem odlučna te na sikava vnimanie so nane soodvetno nekaske so nane amaro bračno partneri? Isto agjaar, dali ka otfrlina o iskušenie te dikha nepristojna ili pornografska slike? (Mat. 5:28). Ako sekova dive sikavaja asavki samokontrola, ka ova panda poodlučna te ačhova besprekorna.

Poodlučna siem te ačhova besprekorna keda uramnoteženo dikhaja ko materijalna bukja (Dikh o pasus 14) *

14 O Jov isto agjaar sine poslušno e Jehovaske ko adava sar dikhela sine ko materijalna bukja. Ov sine svesno kaj ako isi le doverba ko materijalna bukja, ka kerel seriozno greška so zaslužinela kazna (Jov 31:24, 25, 28). Avdive, živinaja ko sveto kote so o materijalno barvalipe tano but važno. Ako razvinaja uramnoteženo stavi bašo pare hem bašo materijalna bukja, sar so pottikninela amen i Biblija, ka ova panda poodlučna te ačhova besprekorna (Izr. 30:8, 9; Mat. 6:19-21).

Poodlučna siem te ačhova besprekorna keda sekogaš mislinaja ki amari nadež (Dikh o pasus 15) *

15. a) So panda pomožingja e Joveske te ačhol besprekorno? b) Soske tano šukar sekogaš te razmislina baši nagrada so vetingja la amenge o Jehova?

15 O Jov ačhilo besprekorno adaleske so sine sigurno kaj o Jehova ka nagradinel le. Ov verujnela sine kaj e Devleske tani važno leskiri besprekornost (Jov 31:6). Iako sine le but nevolje, o Jov sine uverimo kaj o Jehova ko krajo ka nagradinel le. Adava pomožingja leske te ačhol besprekorno. O Jehova sine but bahtalo so o Jov sine besprekorno, adaleske but nagradingja le panda džikote sine nesovršeno! (Jov 42:12-17; Jak. 5:11). A ki idnina o Jov ka dobinel panda pobare bereketija. Dali sian sigurno kaj o Jehova ka nagradinel tli besprekornost? Amaro Devel na meninela pe (Mal. 3:6). Ako mislinaja sekogaš ko adava kaj o Jehova ceninela amari besprekornost, tegani ko amaro vilo i nadež baši šuži idnina ponadari da ka ovel zorali (1. Sol. 5:8, 9).

16. So valjani te ova odlučna te kera?

16 Ov odlučno sekogaš te ačhove besprekorno! Ponekogaš, šaj ka misline kaj samo tu ko than kote so živinea trudinea tut te ačhove besprekorno. Ama, ma bistre kaj na sian korkori. Tuja tane milionija javera verna sluge e Devleskere. Isto agjaar, tu da ka ove maškar but murša hem džuvlja kola so ačhile besprekorna, čak keda lengoro životo sine ki opasnost (Evr. 11:36-38; 12:1). Ov odlučno te živine sprema e Joveskere lafija: „Nane te otkažinav man tari mli besprekornost!“ Amari besprekornost neka falinel večno e Jehova!

GILI 118 „De amen panda vera“

^ pas. 5 Soj tani i besprekornost? Soske o Jehova ceninela akaja osobina ko ple sluge? Soske tano važno sekova jekh amendar te ačhovel besprekorno? Akaja statija ka pomožinel amenge te arakha o odgovorija tari Biblija bašo akala pučiba. Isto agjaar, ka pomožinel amenge jasno te dikha sar šaj te ova panda poodlučna te ačhova besprekorna sekova dive. Ako keraja adava, ka ovel amen but bereketija.

^ pas. 3 O hebrejsko lafi soj tano prevedimo sar „bizi maana“, so koristinela pe sine bašo životne, tano povrzimo e hebrejsko lafea soj prevedimo sar „besprekornost“, so koristinela pe sine bašo manuša.

^ pas. 50 OBJASNIMI SLIKA: O Jov sar terno dad sikavela nesaven taro ple čhave bašo bukja so stvoringja o Jehova.

^ pas. 52 OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral na mangela te dikhel pornografija ple kolegencar.

^ pas. 54 OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral na prifatinela te kinel bari hem skupo televizija koja so na valjanela leske hem našti te dozvolinel la peske.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral odvojnela vreme te molinel pe hem te razmislinel baši nadež bašo životo ko raj.