Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 7

Pulise̱ mulema mu sibi ná o do̱lisane̱ Yehova

Pulise̱ mulema mu sibi ná o do̱lisane̱ Yehova

“Pulise̱ Yehova, a bińo̱ ba mulema mu sibi be̱se̱ o ekombo . . . pulise̱ mulema mu sibi.”​—SEF. 2:3.

MWENGE 80 “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam”

EBONGOLO *

1-2. (a) Ne̱ni Bibe̱l e mato̱peano̱ ońola Mose e, nje pe̱ a bolino̱ e? (b) Njika njo̱m a ngińa di be̱nno̱ o sa mulema mu sibi e?

BIBE̱L e mato̱pea ońola Mose ka mō̱ nu ta “pī bwambi buka bato ba wase be̱se̱.” (Mis. 12:3) Mo̱ nika e mapula nde kwala ná a ta nde moto nu bo̱bi, nu mabwe̱ bo̱ngo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi, to̱ o lembe̱ mitakisan e? Nika nde bō̱ ba me̱ne̱no̱ moto ńe mulema mu sibi. Nde nika e titi mbale̱. Mose a ta nde moto ńe ngińa, nu bi no̱nge̱ bedomsedi, na muboled’a Loba ńe ngiń’a mulema. Na jongwane̱ la Yehova, a te̱nge̱ne̱ mwaned’a ngińa ńa Egipto, a die̱le̱ yen ebe 3 000 000 la bato o kata eyaṅ, ongwane̱ pe̱ tumba la Israel o buka basingedi bao.

2 Di si be̱n mitakisan Mose a bukino̱, nde buńa te̱ jangame̱n lembe̱ bato to̱ bete̱medi be mabole̱ ná e be̱ ndutu o be̱ne̱ mulema mu sibi. Nde di be̱n njo̱m a ngińa ni matute̱le̱ biso̱ o sa yen ede̱mo. Yehova a kakane̱ ná “bamulema mu sibi ba me̱nde̱ sangwa ekombo.” (Mye. 37:11) Mo̱ we ná o kwala ná o be̱n mulema mu sibi e? Mo̱ bane̱ be ná ba kwala nika ońol’ango̱ e? Oboso ná di malabe̱ mi myuedi ma mweńa, e mapula ná di bie nje be̱ne̱ la mulema mu sibi di mapulano̱ kwala.

NJE YE MULEMA MU SIBI E?

3-4. (a) Nje jeno̱ ná di kobisane̱ mulema mu sibi e? (b) Njika bede̱mo bene̱i be mapule̱ biso̱ ná di be̱ne̱ mulema mu sibi e, na ońola nje e?

3 Mulema mu sibi * mwe nde k’ebambu a mpesa e penabe̱. O njika mbadi e? Ka nje te̱ mot’a wedi a mapulisane̱no̱ miso̱no̱ jita o busise̱ ebambu a mpesa, nika nde biso̱ pe̱ jangame̱nno̱ pulisane̱ jita la bede̱mo ba mpesa ná di be̱ne̱ mulema mu sibi. Bede̱mo bō̱ be nde sibise̱ la ńolo, sengane̱, pī, na ngiń’a mulema. Ońola nje e mapulano̱ biso̱ ben bede̱mo ba tobotobo yete̱na di mapula do̱lisane̱ Yehova e?

4 Bato ba sibise̱ ńolo buka te̱ nde be sengane̱ o bola jemea la Loba. Jemea la Loba di mabaise̱ ná di be̱ pī. (Mat. 5:5; Gal. 5:23) Satan a mońa na malinga ke̱ di mabola jemea la Loba. To̱ná jeno̱ so̱ sibise̱ la ńolo na pī, bato jita o was’a Satan ba singe̱ biso̱. (Yohane 15:18, 19) E mapula so̱ biso̱ ngiń’a mulema ná di te̱nge̱ne̱ Satan.

5-6. (a) Ońola nje Satan a singe̱no̱ ba mulema mu sibi e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ e?

5 Moto nu si be̱n mulema mu sibi e nde moto ńe kumba, nu si bi jaleye̱ malinga, na nu si masengane̱ Yehova. Nika nde Satan eno̱ ná te̱ite̱i. Ońola nika nde a singe̱no̱ bato ba mulema mu sibi! Ba be̱n bede̱mo ba bwam bena mo̱ a si be̱nno̱. Buka nika, bato ba mulema mu sibi ba masambwe̱le̱ mpoṅ ma Satan. Ońola nje e? Ońolana e be̱ to̱ nje a makwalano̱ to̱ bola, a titi ná eka ba mulema mu sibi ná ba si bolea Yehova!​—Hiob 2:3-5.

6 Njika ponda yeno̱ biso̱ ndutu o be̱ne̱ mulema mu sibi e? Ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ benga pulise̱ mo̱ e? Ná jalabe̱ mi myuedi, jombweye pe̱te̱ eyembilan a Mose, Bonahebe̱r balalo ba ta mikoma o Babilon, na Yesu.

NJIKA PONDA YENO̱ NDUTU O BE̱NE̱ MULEMA MU SIBI E?

7-8. Nje Mose a bolino̱ ponda a si bolabe̱no̱ edube e?

7 Ke̱ di be̱n doi omo̱ń a bape̱pe̱: Ye ná e be̱ ba ba be̱n doi omo̱ń a bape̱pe̱ ndutu o tika be̱ne̱ mulema mu sibi, sepo̱n ke̱ moto ńe owas’a doi labu a subi bola babo̱ edube to̱ ná a sai bedomsedi ba no̱ngino̱. Mo̱ nika e mápo̱ye̱ wa e? Ye pe̱ te̱ ná elong’ango̱ ya mbia nde e boli nika e? Nje o me̱nde̱no̱ bola e? Jombweye nje Mose a bolino̱.

8 Yehova a te̱se̱ Mose ka mudied’a Israel, a bola pe̱ mo̱ edube ná a tileye di tumba mambenda. Penda to̱ po̱ e si ta ná Yehova nde a ta a sue̱le̱ mo̱. To̱ na nika, bonańango a Mose, ar’ao Miriam na Aron, ba to̱pi te̱nge̱ne̱ mo̱, ba sa pe̱ mo̱ ońola muto a po̱sino̱ o ba. Bome bō̱ o epol’a Mose ba wusa linga ba keka pe̱ kuna babo̱me̱ne̱​—nde Mose a si boli nika. A si pomane̱ linga. Akwane̱ na mo̱me̱ne̱ Yehova ná a bo̱lise̱ Miriam na mulo̱ngo̱ mu ta mo̱ o ńolo. (Mis. 12:1-13) Ońola nje Mose a bolino̱ nika e?

Mose akwane̱ Yehova ná a bo̱lise̱ Miriam na mulo̱ngo̱ mu ta mo̱ o ńolo (Ombwa dongo 8)

9-10. (a) Nje Yehova ongwane̱no̱ Mose o so̱ṅtane̱ e? (b) Nje milopo ma mbia na batudu ba mokwano̱ n’eyembilan a Mose e?

9 Mose ese̱le̱ ná Yehova a longe mo̱. 40 ma mbu oboso ba ponda, ke̱ e elong’a mbia ya ndabo a kiṅe̱ o Egipto, Mose a si ta a be̱ne̱ mulema mu sibi. K’eyembilan a pomane̱ linga a bwa moto a kaise̱no̱ ka mō̱ nu si ta nu bola nje e te̱nge̱n. Mose o̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ do̱lisane̱ beboledi bao. Yehova ongwane̱ Mose 40 ma mbu o so̱ṅtane̱ ná ngiń’a mulema buka te̱ e si dongame̱n mo̱ o die̱le̱ Bonaisrael, e mapula pe̱ ná a be̱ne̱ mulema mu sibi. Ná a be̱ne̱ mulema mu sibi, e ta pe̱ e pula mo̱ sibise̱ la ńolo, sengane̱, na pī. Oko be belēdi bwam, a timba mombwed’a bwam.​—Bbu. 2:11, 12; Bebolo 7:21-30, 36.

10 Nin we̱nge̱, milopo ma mbia na batudu bangame̱n jembilane̱ Mose. O si pomane̱ linga yete̱na o si bolabe̱ edube. Emba diwuse̱ lo̱ngo̱ na sibise̱ la ńolo. (Mul. 7:9, 20) Bupe̱ bediedi ba Yehova ba ne̱ni sangilane̱ bwambo. Walabe̱ pe̱ na pī ponda ye̱se̱. (Min. 15:1) Milopo ma mbia na batudu bena ba malabe̱ ni mbadi ba mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱, bongwane̱ ná musango mu benge be̱, ba bola pe̱ eyembilan a ne̱ni be̱ne̱ mulema mu sibi.

11-13. Njik’eyembilan Bonahebe̱r balalo ba die̱le̱no̱ biso̱ e?

11 Ke̱ di matakisabe̱: O myango ma mbel’a moto me̱se̱, manea ma takise̱ tumba la Yehova. Me ná ma numa biso̱ ńai na ńai a “njo̱m,” nde nje ye mweńa ye nde ná di po̱se o “sengane̱ Loba [ka mwanedi] buka bato.” (Bebolo 5:29) Je ná di yo̱yo̱be̱, di we̱le̱be̱ o beboa, to̱ dipabe̱. Nde na jongwane̱ la Yehova, di si me̱nde̱ kuna biso̱me̱ne̱ nde di me̱nde̱ be̱ pī o ni pond’a kekise̱ ńe̱se̱.

12 Jombweye eyembilan yena Bonahebe̱r balalo ba ta mikoma ba die̱le̱no̱ biso̱​—Hanańa, Misael, na Asaria. * Kiṅ’a Babilon ńanedi babo̱ ná ba nungame̱ oboso ba njimbidi ninde̱ne̱ ńa gol. Na pī ba teleye̱ kiṅe̱ ońola nje ba si mowe̱no̱ njimbidi. Ba tiki sengane̱ Loba to̱ na misisan ma kiṅe̱ ma dise̱ babo̱ o diyo̱ la wea. Yehova a po̱si o sunga ba bato dibokime̱ne̱, nde ba si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná a me̱nde̱ bola nika ońol’abu. O diwengisan, ba ta be̱be̱ o jemea to̱ nje Yehova a me̱nde̱no̱ jese̱le̱ ná ba kuse. (Dan. 3:1, 8-28) Ba lee̱le̱ ná bato ba be̱n mulema mu sibi be ngiń’a mulema​—kiṅe̱ to̱ po̱, misisan to̱ mō̱, to̱ beko̱kisedi to̱ bō̱ ba titi ná ba bule̱le̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o bolea Yehova “Loba la ko̱di,” na tingame̱ di bo̱le̱.​—Bbu. 20:4, 5.

13 Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ba Bonahebe̱r balalo ke̱ tingame̱ lasu na Loba di we̱le̱be̱ o kekise̱ e? Di lakisane̱ Yehova na sibise̱ la ńolo ná a me̱nde̱ jombwea biso̱. (Mye. 118:6, 7) Di malabe̱ n’edube na pī ba ba manume̱ biso̱ njo̱m ná di boli bobe. (1 Pet. 3:15) Di si me̱nde̱ pe̱ to̱ bola to̱ lambo di mańamse̱ mulatako masu na Sango asu ńa ndolo.

Di malabe̱ n’edube ke̱ bane̱ ba mate̱nge̱ne̱ biso̱ (Ombwa dongo 13)

14-15. (a) Nje ye ná e po̱ ke̱ ndutu ńe biso̱ o mulema e? (b) Bupisane̱ Yesaya 53:7, 10, ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Yesu nde e eyembilan e peti ya moto nu lee̱le̱ mulema mu sibi ke̱ ndutu ńe mo̱ o mulema e?

14 Ke̱ ndutu ńe biso̱ o mulema: Biso̱ be̱se̱ di yo̱ki bwa ndutu ońola njo̱m jita. Je ná di bwa ndutu o pond’a kekise̱ o esukulu to̱ ke̱ jangame̱n bola lambo la tobotobo o wum’ebolo. To̱ ná je ná di bwa ndutu ke̱ jo̱nge̱le̱ beboledi ba do̱kita be̱se̱ jangame̱nno̱ kusa. E titi bu o be̱ pī ke̱ ndutu ńe biso̱ o mulema. Mambo mena ma si matakise̱ biso̱ me ná ma botea lingise̱ biso̱. Je ná di kwala byala ba bobe, di si lee̱le̱ pe̱ bane̱ muyao. Yete̱na nika e mápo̱ye̱ wa, ombwea eyembilan a Yesu.

15 O myo̱di misukan ma longe̱ lao o wase, Yesu a ta a bwa ndutu jita. A ta a bia ná a me̱nde̱ bwabe̱ na taka pe̱ jita. (Yohane 3:14, 15; Gal. 3:13) Myo̱di to̱ mininga oboso ná a mawo̱, a kwali ná a kakam. (Lukas 12:50) Mińa to̱ mininga oboso ná a mawo̱, Yesu a kwali ná: “Mulema mam mu pungwedi.” Di me̱ne̱ o byala a bolane̱no̱ o muka ná a ta a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Loba, a sengane̱ pe̱ mo̱. Mo̱ ná: “A Te, sunga mba ońola nin ponda! Nde ońola nin ponda me̱ne̱ nde na po̱ino̱. A Te, busise̱ dina lo̱ngo̱!” (Yohane 12:27, 28) Ni ponda e po̱ino̱, Yesu a lee̱le̱ ngiń’a mulema, a bake̱ mo̱me̱ne̱ o mā ma basingedi ba Loba, bena ba bo mo̱ kwed’a konjo na ńa iso̱n. To̱ na ndut’a mulema, to̱ na sese, Yesu a boli jemea la Loba na mulema mu sibi. Esibe̱ penda, je ná di kwala ná Yesu nde e eyembilan e peti ya moto nu lee̱le̱ mulema mu sibi ke̱ ndutu ńe mo̱ o mulema!​—Langa Yesaya 53:7, 10.

Yesu nde e eyembilan e peti ya mulema mu sibi (Ombwa mongo 16-17) *

16-17. (a) Ne̱ni mako̱m ma Yesu ma we̱le̱no̱ be̱ lao la pī o kekise̱ e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yesu e?

16 O bulu bosukan ba longe̱ la Yesu o wase, mako̱m mao ma batabata ma we̱le̱ be̱ lao la pī o kekise̱. Dutea ndutu Yesu a bono̱ bo bulu. Mo̱ a me̱nde̱ tika lee̱le̱ jemea di bo̱le̱ nate̱n’o kwedi e? Longe̱ la lodun la bato di ta langame̱n sungabe̱. (Rom. 5:18, 19) Buka nika, a ta angame̱n lingea dina la Sango. (Hiob 2:4) O pond’a da lao disukan na mako̱m mao ma batabata, bamuloloma, nde ekwal’abu e timbino̱ “musunga” ma madoi ma ngińa o bia “nja ńabu nu malangabe̱ nunde̱ne̱ buka be̱se̱.” Yesu a ta a máse̱le̱ sa mako̱m mao o din to̱ti ngedi jita, na bo bulu me̱ne̱ pe̱! Nde Yesu a si lingi, a tiki nde be̱ pī. Na muyao nde na iwiye̱ pe̱, a teleye̱ pe̱te̱ bede̱mo ba tano̱ bangame̱n be̱ne̱. Nde a sesa pe̱ mako̱m mao ońola jemea ba lee̱le̱no̱ o sue̱le̱ mo̱.​—Lukas 22:24-28; Yohane 13:1-5, 12-15.

17 O be̱ te̱ o ni ńai a bete̱medi nje o wusano̱ bola e? Je ná jembilane̱ Yesu, di benga be̱ pī to̱ ndutu e be̱ nde biso̱ o mulema. Emea o sengane̱ ben byanedi ba Yehova ná “[benga] we̱lisane̱ mō̱ na nune̱.” (Kol. 3:13) Di me̱nde̱ bupe̱ ben byanedi yete̱na jo̱nge̱le̱ ná biso̱ be̱se̱ di mabola to̱ kwala mambo ma malingise̱ bape̱pe̱. (Min. 12:18; Yak. 3:2, 5) Sesa pe̱ bane̱ ponda ye̱se̱ ońola bede̱mo babu ba bwam.​—Efe. 4:29.

OŃOLA NJE BENGA PULISE̱ MULEMA MU SIBI E?

18. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ bapī o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e, nde nje bangame̱nno̱ bola e?

18 Di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o ponda di si bino̱ nje bola. A me̱nde̱ nde bola nika buka te̱ ke̱ di be̱n mulema mu sibi. A kakane̱ ná a me̱nde̱ sengane̱ “mpuli ma batakedi.” (Mye. 10:17) Nde a si me̱nde̱ sengane̱ mpuli masu buka te̱. Bibe̱l mo̱ ná: “A madie̱le̱ basibise̱ ńolo o nge’a te̱me̱ la sim, a malee̱ ba mulema mu sibi nge’ao.” (Mye. 25:9) Yehova a mabola be bediedi o Bibe̱l, o kalat’asu, * o sinima, na o mako̱to̱ne̱ mena “mūt’a jemea na jangwa” a maboṅsanno̱. (Mat. 24:45-47) Di bole lasu dongo, di be̱ne̱ pe̱ sibise̱ la ńolo o jemba ná di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱, jokwe nje ye̱se̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ na be̱ pe̱ sengane̱ o we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱.

19-21. Njika diwuse̱ Mose a bolino̱ o Kade̱s e, njika belēdi pe̱ nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

19 Di me̱nde̱ samba mawuse̱ mō̱. O̱nge̱le̱ pe̱te̱ Mose. O pambo a ponda ńa mimbu jita a ta pī a do̱lisane̱ pe̱ Yehova. Nde la su la 40 ma mimbu ma ndutu ba jaino̱ o eyaṅ, Mose a subi lee̱le̱ pī. Ar’ao ńongwane̱ yen ebe o sunga longe̱ lao o Egipto a ta a máwo̱, a pulame̱ o Kade̱s. Nin ngedi pe̱te̱ Bonaisrael ba botedi pe̱te̱ to̱kisane̱ ná ba titi o bongwabe̱ bwam. Ba “tangane̱ Mose” ońola pas’a madiba. To̱ na betańsedi be̱se̱ Yehova a bolino̱ tongwea na Mose na nje ye̱se̱ pe̱ Mose a bolino̱ o jombwea bwam babu ke̱ a madie̱le̱ babo̱, tumba di to̱kisane̱ te̱ nde. Di si to̱kisane̱ buka te̱ ońola pas’a madiba nde na ońola Mose pe̱, biana mo̱ nde a ta njo̱m a ńo̱ng’abu ńa madiba.​—Mis. 20:1-5, 9-11.

20 Mose oń na malinga, a si lee̱le̱ pe̱ pī. O mulopo ma kwalisane̱ dale na dube̱, ka nje te̱ Yehova anedino̱ mo̱, Mose a kwalisane̱ nde tumba na malinga a kwala ná mo̱ nde a mabusise̱ madiba. Na mo̱ a dipa dale ngedi iba, madiba ma busa njoasoa. Kumba na malinga ba boli mo̱ a po̱ngo̱ diwuse̱ dinde̱ne̱. (Mye. 106:32, 33) Ońolana a bo̱lo̱ne̱ pī ońola son a ponda, Mose a s’ingedi o Mundi ma Dikaki.​—Mis. 20:12.

21 Yen eyembilan e mokwe̱le̱ biso̱ belēdi ba mweńa. Baboso, jangame̱n we̱ ponda te̱ ná di be̱ pī. Di ye̱use̱ te̱ nika to̱ ońola son a ponda, kumba ńe ná ńingea biso̱ o mulema di to̱po̱ to̱ bola mambo ma si te̱nge̱n. Be londe̱ beba, ndut’a mulema ńe ná e bo̱bise̱ biso̱, di we̱ so̱ ná di be̱ pī, to̱ di be̱ nde owas’a mińakisan.

22-23. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ benga pulise̱ mulema mu sibi e? (b) Nje byala ba Sefańa 2:3 be mapulano̱ kwala e?

22 Di me̱nde̱ tatabe̱. Son a ponda, Yehova a me̱nde̱ sumwa bato ba bobe be̱se̱ o wase, bamulema mu sibi buka te̱ nde ba me̱nde̱ tike̱ be̱ oten. Denge̱ musango ma mbale̱ mu mabe̱ o wase. (Mye. 37:10, 11) Mo̱ o me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma ba mulema mu sibi e? We ná o be̱ oten yete̱na o we̱le̱ o ebolo man malea ma ndolo ma Yehova ma tilabe̱ na muto̱ped’a mudī Sefańa.​—Langa Sefańa 2:3.

23 Ońola nje Sefańa 2:3 e makwalano̱ ná: “Pondapo̱ le ná lo we̱nge̱be̱le̱” e? Be byala be si mapula kwala ná Yehova a si dongame̱n o tata ba ba mapule̱ do̱lisane̱ mo̱ na bena a to̱ndino̱. O diwengisan, be malee̱ nde ná di be̱n lasu dongo o bola ná di tatabe̱. Je ná di sungabe̱ “o buńa ba malinga ma Yehova,” di be̱ pe̱ longe̱ o bwindea yete̱na di we̱ tatan o pulise̱ mulema mu sibi ná di do̱lisane̱ Yehova.

MWENGE 120 Embilane̱ be̱ la pī la Yesu

^ par. 5 To̱ mō̱ ńasu a si yabane̱ mulema mu sibi. Jangame̱n nde sa mo̱. Je ná di so̱ ná di be̱n mulema mu sibi ke̱ je na bato be musango, nde ye ná e be̱ biso̱ ndutu o tika be̱ne̱ mo̱ ke̱ je na bato be kumba. Din jokwa di mala kwalea mitakisan mō̱ jangame̱nno̱ buka ná di be̱ne̱ ede̱mo a bwam ya mulema mu sibi.

^ par. 3 BETELEDI BA BYALA: Mulema mu sibi. Bato ba be̱n mulema mu sibi ba malee̱le̱ bape̱pe̱ muyao, ba mabenga pe̱ be̱ pī to̱ ke̱ ba kumwabe̱. Sibise̱ la ńolo. Bato be sibise̱ la ńolo ba titi kumba to̱ lombitane̱; ba me̱ne̱ ná bane̱ be bonde̱ne̱ buka babo̱. Jombwea Yehova sibise̱ la ńolo di mapula nde kwala ná a malee̱le̱ ba ba salo buka mo̱ ndolo na ndedi.

^ par. 12 Bato ba Babilon ba ta ba bola ba Bonahebe̱r balalo mina ná Sadrak, Mesak na Abednego.​—Dan. 1:7.

^ par. 18 K’eyembilan, ombwa mulopo ma jokwa “Prenons des décisions qui honorent Dieu,” o Njongo a Betatedi (ńa fre̱nsi) ni busisabe̱ o 15 má Dibaba 2011.

^ par. 60 BETELEDI BA MADUTA: Yesu a bengi be̱ pī, a sa bokwedi bao na muyao ombusa babo̱ wana musunga ma madoi o bia nja ńabu ńe nunde̱ne̱ buka be̱se̱.