Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 7

Ov krotko hem ker e Jehova bahtalo

Ov krotko hem ker e Jehova bahtalo

Roden e Jehova, sa o krotka ki Phuv. Roden i krotkost (SOF. 2:3)

GILI 76 Kobor tano šukar keda falinea e Devle

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. a) Savo sine o Mojsej hem so kergja? b) Koja bari pričina isi amen te ova krotka?

I BIBLIJA bašo Mojsej vakerela kaj sine „o najkrotko taro sa o manuša ki Phuv“ (4. Moj. 12:3). Dali akava značinela kaj sine slabo, darala sine te anel odluke ili te ačhovel zoralo keda o javera sine protiv leste? Nesave šaj ka vakeren kaj o krotko manuš tano asavko. Ama, adava nane čače. O Mojsej sine zoralo, odlučno hem hrabro sluga e Devleskoro. O Jehova pomožingja leske te ikljol anglo mokjno egipetsko vladeteli, te vodinel okolu trin milionija manuša ki pustina hem te pomožinel e Izraelconge te pobedinen e dušmanen.

2 Amen nane amen asavke problemija, ama sekova dive isi amen buti manušencar ili siem ko situacie kola so kerena te ovel amenge pharo te ova krotka. Sepak, isi amen bari pričina te razvina akaja osobina. O Jehova vetingja: „O krotka ka nasledinen i phuv“ (Ps. 37:11). So ka vakere baši tute, dali tu sian krotko? Dali o javera bi vakerena kaj sian krotko? Angleder te odgovorina ko akala važna pučiba, valjani te haljova so značinela te ovel pe krotko.

SOJ TANI I KROTKOST?

3-4. a) Solea šaj te sporedinel pe i krotkost? b) Kola štar osobine valjanena amenge te šaj te ova krotka hem soske?

3 I krotkost * šaj te sporedina la jekhe šuže slikaja. Isto sar jekhe umetnikoske so valjanena nekobor boe te šaj te crtinel jekh šuži slika, agjaar amenge da valjanena nekobor šuže osobine te šaj te ova krotka. Nesave lendar tane i poniznost, i poslušnost, te na holjanel pe sigate hem i hrabrost. Soske akala osobine tane važna ako mangaja te kera e Jehova bahtalo?

4 Samo o ponizno manuš ka ovel poslušno hem ka kerel adava so rodela lestar o Devel. A jekh buti so rodela o Devel tani te na holjana sigate (Mat. 5:5; Gal. 5:23). Keda keraja adava so mangela o Devel, o Beng tano but holjamo. But manuša kola soj delo taro akava sveto kolea so vladinela o Beng mrzinena amen iako siem ponizna hem na holjanaja sigate (Jovan 15:18, 19). Adaleske valjani amenge hrabrost te šaj te borina amen protiv o Beng.

5-6. a) Soske o Satana mrzinela e krotka manušen? b) Ko kola pučiba ka odgovorina?

5 O Satana tano gordo, našti kontrolirinela pli holi hem nane poslušno e Jehovaske. Ov tano sprotivno nekastar soj krotko. Adaleske nane čudno so ov but mrzinela e krotka manušen! Ola sikavena kobor lošno tano ov adalea so isi len šuže osobine kola so leste nane le. Isto agjaar, sikavena kaj tano hovavno. Sar kerena adava? Adalea so ponadari da služinena e Jehovaske bizi razlika so ka vakerel ili so ka kerel o Satana! (Jov 2:3-5).

6 Ko kola situacie šaj te ovel amenge pharo te ova krotka? Soske valjani ponadari da te bajrara akaja osobina? Te šaj te odgovorina ko akala pučiba, ka dikha o primer e Mojseeskoro, e trine terne evreengoro kola so sine ko ropstvo ko Vavilon hem e Isuseskoro.

KEDA TANO PHARO TE OVA KROTKA?

7-8. So kergja o Mojsej keda o javera na sikavgje kaj poštujnena le?

7 Keda amenge dendo avtoriteti. Nane sekogaš lokho te ačhoven krotka adala so isi len avtoriteti, posebno keda nekoj na poštujnela len ili vakerela kaj na anena šukar odluke. Dali nekogaš tuke da slučingja pe akava? So ako nekoj tari tli familija ponašinela pe agjaar? So bi kerea tu? Te dikha so kergja o Mojsej ki asavki situacija.

8 O Jehova biringja e Mojsee te ovel vodači e Izraelcongoro hem dengja leske čest te pišinel o zakonija kola so o narodo valjani sine te ikerel len. Dikhjola sine kaj o Jehova sine lea. Ama sepak, e Mojseeskiri phen i Marijam hem leskoro phral o Aron kergje lafi protiv leste hem vakergje kaj na valjangja te ženinel pe romnjaja taro javer narodo. Te ovel sine nekoj javer ko leskoro than šaj ka holjanel sine hem ka iranel lošnipaja. Ama o Mojsej na sine asavko. Na vredžingja pe sigate. Ov čak molingja e Jehova te sasljarel leskere phenja tari lepra kolaja so kazningja la (4. Moj. 12:1-13). Soske o Mojsej postapingja agjaar?

O Mojsej molingja e Jehova te sasljarel e Marijama tari lepra kolaja so kazningja la (Dikh o pasus 8)

9-10. a) So pomožingja o Jehova e Mojseeske te haljovel? b) So šaj te sikljoven o poglavarija hem o starešine taro Mojsej?

9 O Mojsej mukhlja o Jehova te oblikujnel le. Okolu 40 berš angleder, džikote sine ki carsko familija ko Egipet, o Mojsej na sine krotko. Ov sine manuš kova so holjanela sine sigate hem adaleske mudargja jekhe manuše kaske so mislingja kaj na postapingja pravedno. O Mojsej mislinela sine kaj o Jehova ka poddržinel leskiri postapka. O Jehova 40 berš pomožingja e Mojseeske te haljovel kaj nane dovolno samo te ovel hrabro te šaj te vodinel e Izraelcon. Valjani sine te ovel krotko. A te šaj te ovel krotko valjani sine te ovel ponizno, poslušno hem te na holjanel sigate. Ov siklilo adava hem ulo but šukar vodači (2. Moj. 2:11, 12; Dela 7:21-30, 36).

10 O poglavarija ki familija hem o starešine valjani te oven sar o Mojsej. Ako nekoj na sikavela tuke poštovanje, ma vredžin tut sigate. Priznajn ponizno sekoja tli greška (Prop. 7:9, 20). Šun e Jehovaskere sovetija bašo adava sar te rešine o problemija. Sekogaš odgovorin agjaar so ka sikave kaj na holjanea sigate (Izr. 15:1). O poglavarija ki familija hem o starešine so ponašinena pe agjaar kerena bahtalo e Jehova, kerena te ovel mir hem dena šukar primer baši krotkost.

11-13. Savo primer dengje amenge o trin terne Evreija?

11 Keda isi amen progonstvo. Ko vreme so nakhlja, nesave manušikane vladetelija progoninena sine e Jehovaskere narodo. Avdive da tano agjaar. Ola šaj vakerena kaj keraja lošna bukja, ama adava so čače smetinela len tani amari odlučnost te ova poslušna e Devleske, a na e manušenge (Dela 5:29). Šaj asana amenge, phandena amen hem čak marena amen. Ama o Jehova ka pomožinel amenge te ačhova smirime hem te na irana lenge lošnipaja.

12 Te dikha o primer e trine terne Evreengoro — o Ananij, o Misail hem o Azarij — kola so sine ko ropstvo ko Vavilon. * O vavilonsko cari zapovedingja lenge te pokloninen pe jekhe zlatno kipeske. Ola ljubezno objasningje e careske soske na mangena te keren adava. Akala trin Evreija sine poslušna e Devleske, iako o cari phengja kaj ka tharel len dživde ki jag. O Jehova odlučingja odma te spasinel len, iako ola na mislinena sine kaj ov mora te kerel adava. Ola sine spremna te prifatinen sa so ka dozvolinel o Jehova (Dan. 3:1, 8-28). Sikavgje kaj o krotka manuša tane čače hrabra. Nijekh cari, nijekh zakana hem nijekh kazna našti te čhinaven amari odlučnost te ova verna samo e Jehovaske (2. Moj. 20:4, 5).

13 Sar šaj te ova sar akala trin Evreija keda amari vernost sprema o Devel ka ovel ispitimi? Valjani te ova ponizna hem te ovel amen doverba kaj o Jehova ka grižinel pe amenge (Ps. 118:6, 7). Okolenge so bizi pričina krivinena amen ka odgovorina ko jekh ljubezno način hem ka sikava kaj poštujnaja len (1. Pet. 3:15). Isto agjaar, odlučna siem te na kera nešto so ka ruminel amaro amalipe e Devlea kova so but mangela amen.

Keda o javera protivinena pe amenge, odgovorinaja lenge ko šukar način (Dikh o pasus 13)

14-15. a) Sar šaj o stres te vlijajnel upri amende? b) Sprema Isaija 53:7, 10, soske o Isus tano najbaro primer bašo adava sar te ačhova krotka keda isi amen stres?

14 Keda isi amen stres. Sarinen nesavo puti isi amen stres. Šaj osetinaja amen agjaar angleder te ovel amen nesavo testi ki škola ili keda valjani te završina nesavi pophari zadača. Ili, ako adžikerela amen nesavo pregled ili operacija, adava šaj te kerel amenge baro stres. Ko asavke situacie tano pharo te ačhova krotka. Šaj te holjana hem but sigate te nervirina amen bašo bukja kola so angleder na smetinena amenge sine. Šaj te vakera ili te kera nešto kolea so ka dukhava e javeren. Keda isi tut stres, razmislin bašo e Isuseskoro primer.

15 O posledna nekobor masekija angleder te merel, e Isuse sine le baro stres. Džanela sine kaj ka cidel bare muke hem kaj ka mudaren le (Jovan 3:14, 15; Gal. 3:13). Jekh puti keda vakergja bašo plo meribe, phengja kaj leske but pharo (Luka 12:50). Nekobor dive angleder te merel, o Isus vakergja: „Sium voznemirimo“. Džikote vakergja e Devleske ki molitva sa so isi le ko vilo, taro leskere lafija šaj te dikha kobor sine ponizno hem poslušno: „Mo Dad, spasin man taro akava saati. Ama, adaleske aljum da dži ko akava saati. Mo Dad, proslavin tlo anav“ (Jovan 12:27, 28). Keda alo o vreme, o Isus hrabro predajngja pe e Devleskere dušmanenge, kola so mučingje le, ladžakergje le hem ko krajo mudargje le. Iako sine le baro stres hem cidingja bare muke, o Isus krotko kergja adava so mangela o Jehova. Šaj te phena kaj o Isus tano najbaro primer bašo adava sar te ačhova krotka keda isi amen stres! (Čitin Isaija 53:7, 10.)

O Isus tano najšukar primer baši krotkost (Dikh o pasusija 16-17) *

16-17. a) Sar e Isuseskere amala čhivgje ko ispit leskiri krotkost? b) Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer?

16 I posledno rat taro e Isuseskoro životo ki Phuv, leskiri krotkost sine čhivdi ko ispit taro leskere najpaše amala. Zamislin savo stres sine le adaja rat. Šaj razmislinela sine dali ka ačhovel sovršeno verno dži ko meribe. Taro adava zavisinela sine o životo bute manušengoro (Rim. 5:18, 19). Soj tano panda považno, taro adava sar ka postapinel zavisinela sine dali ka ladžakerel ple Dade ili ka falinel leskoro anav (Jov 2:4). Baš tegani, o posledno puti džikote hala sine maro ple najpaše amalencar, e apostolencar, ola počmingje te akošen pe koj šaj te ovel najbaro maškar lende. O Isus više but puti angleder isprajngja len bašo adava. Ustvari, ov palem kergja adava hari porano adaja isto rat adalea so thovgja lengere pre. Ama, o Isus na holjangja, nego kergja lencar lafi ko jekh šukar način. Ljubezno, ama odlučno, o Isus palem objasningja savo stavi valjani te ovel len. Palo adava, falingja len so ačhile lea (Luka 22:24-28; Jovan 13:1-5, 12-15).

17 Sar ka postapine sine tu ako arakhljovea sine ki slično situacija? Čak keda isi amen stres valjani te dža palo e Isuseskoro primer hem te ova krotka hem ljubezna. Valjani te šuna e Jehovaskiri zapoved: „Trpinen tumen jekh jekhea“ (Kol. 3:13). Ka ovel amenge polokho te šuna akaja zapoved ako na bistraja kaj sarine ponekogaš amare lafencar hem postapkencar nervirinaja e javeren (Izr. 12:18; Jak. 3:2, 5). Isto agjaar, valjani te trudina amen te falina e javeren bašo lengere šukar osobine hem postapke (Ef. 4:29).

SOSKE VALJANI PONADARI DA TE OVA KROTKA?

18. Sar o Jehova pomožinela e krotka manušenge te anen šukar odluke, ama so valjani ola te keren?

18 Ka ana pošukar odluke. Keda valjani te ana nesave važna odluke ko životo o Jehova ka pomožinel amenge — ama samo ako siem krotka. Ov vetinela kaj ka šunel o „molbe e krotkongere“ (Ps. 10:17). Ama isto agjaar ka kerel nešto poviše taro adava. Ki Biblija pišinela: „Ov ka vodinel e krotkon ko pravedno drumo, hem ka sikavel e krotkon bašo plo drumo“ (Ps. 25:9). O Jehova vodinela amen preku i Biblija hem preku sa so dobinaja taro „verno hem razborito robo“ — o publikacie * o videoklipija hem o sostanokija (Mat. 24:45-47). Sepak, amen da valjani te kera nešto: ponizno te priznajna kaj valjani amenge pomoš, te proučina o materijali so dela le o Jehova, hem spremno te kera adava so sikljovaja.

19-21. Savi greška kergja o Mojsej keda sine ko Kadis hem so šaj amen te sikljova taro adava?

19 Ka kera pohari greške. Te setina amen palem ko e Mojseeskoro primer. Ov beršencar sine krotko manuš kova so kerela sine e Jehovaskiri volja. Ama, ko krajo taro adala 40 berš so sine ki pustina, o Mojsej na sikavgja krotkost. Leskiri phen, koja so najverojatno spasingja leskoro životo ko Egipet, samo so muli hem parungje la ko Kadis. Baš ko adava periodi, o Izraelcija palem buningje pe kaj o Mojsej na grižinela pe lenge dovolno. Akava puti ola počmingje te akošen pe lea adaleske so na sine len pani. Iako o Jehova kergja but čudija preku o Mojsej hem iako o Mojsej but berša sine lenge šukar vodači, ola palem žalingje pe. Na žalingje pe samo bašo pani nego taro Mojsej da, sar te phene ov tano krivo soj tane žedna (4. Moj. 20:1-5, 9-11).

20 O Mojsej but holjangja e Izraelconge hem ko adava momenti na sine krotko. Namesto te vakerel e karpake te mukhel pani, sar so zapovedingja leske o Jehova, o Mojsej kergja holjame lafi e narodoja hem vakergja kaj ov ka kerel čudo. Palo adava, duj puti khuvgja e kaštea ki karpa hem iklilo but pani. I gordost hem i holi čhivgje le te kerel seriozno greška (Ps. 106:32, 33). Adaleske so na sine krotko ki adaja situacija, o Jehova na dozvolingja leske te khuvel ki Vetimi phuv (4. Moj. 20:12).

21 Taro akava primer sikljovaja važna pouke. Prvo, valjani te trudina amen sekogaš te ačhova krotka. Ako na keraja adava, tegani šaj sigate te ova gorda hem te vakera ili te kera nešto so nane ispravno. Dujto, keda siem ko stresna situacie šaj te ovel amenge pharo te ačhova krotka. Adaleske, but tano važno te trudina amen te ačhova krotka ko asavke situacie.

22-23. a) Soske valjani ponadari da te trudina amen te ova krotka? b) So značinena o lafija taro Sofonija 2:3?

22 Ka ova zaštitime. Panda hari o Jehova ka cidel tari Phuv sa e lošna manušen, hem ki late ka živinen samo krotka manuša kola so ka uživinen ko mir (Ps. 37:10, 11). Dali tu da ka ove maškar adala krotka manuša? Šaj te ove, ako postapinea sprema e Jehovaskere lafija so pišingja len o proroko o Sofonija. (Čitin Sofonija 2:3.)

23 Soske ko Sofonija 2:3 pišinela: „Verojatno ka oven zaštitime“? Adava na značinela kaj o Jehova nane le mokj te zaštitinel okolen so šunena le hem okolen so mangela len. Adava značinela kaj amen valjani te kera nešto te šaj te ova zaštitime. Amen šaj te ačhova dživde ko „dive e Jehovaskere holjakoro“ hem te živina večno ako panda akana daja amendar sa te ačhova krotka hem te kera adava so mangela o Jehova.

GILI 13 O Isus, amaro primer

^ pas. 5 Krotkost — nijekh manuš na bijandilo akale osobinaja. Amen valjani te razvina la. Šaj siem krotka keda siem manušencar kola so mangena o mir, ama šaj te ovel pharo te ačhova krotka keda isi amen buti gorda manušencar. Ki akaja statija ka dikha nesave situacie kolende so šaj te ovel pharo te sikavel pe akaja šuži osobina.

^ pas. 3 OBJASNIME LAFIJA: Krotkost. O krotka manuša postapinena ljubezno e javerencar hem ačhovena smirime čak keda nekoj mangela te nervirinel len. Poniznost. E ponizna manušen nane len gordost ki peste. Ola dikhena e javeren sar pobare pestar. Keda kerela pe lafi bašo Jehova, ov tano ponizno ki adaja smisla so postapinela ljubezno hem milostivo e javerencar, iako isi le najbaro avtoriteti.

^ pas. 12 O Vaviloncija akale trine Evreenge čhivgje o anava Sedrah, Misah hem Avdenago (Dan. 1:7).

^ pas. 18 Na primer, dikh i statija „Ana odluke kolencar so ka faline e Devle“, koja so iklili ki Stražarsko kula taro 15 april 2011 berš. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 59 OBJASNIMI SLIKA: O Isus ačhovela smirimo, hem šukaripaja isprajnela ple učenikon otkeda ola akošle pe bašo adava koj tano najbaro maškar lende.