1-2. (a) Savo manuš hine o Mojsije hem so ov čerdža? (b) So podstaknini amen te ova krotka?

I BIBLIJA phenela e Mojsijese so hine „najkrotko manuš ki Phuv“ (4. Moj. 12:3). Da li akava značini so hine slabo, darandilo te anel odluke ja darandilo te ačhol zoralo ked avera hine protiv oljeste? Disave bi phenena so adžahar dičhola jekh krotko manuš. Ama, odova nane čače. O Mojsije hine zoralo, odlučno hem hrabro e Devljeso sluga. O Jehova pomožindža lje te suprotstavini pe e moćno egipatsko vladarese, te vodini prekali pustinja koro 3 milionja manušen hem te pomožini e Izraelcendže te pobedinen e dušmanen.

² Amen nane amen asavke problemija. Ama, svako dive resaja amen e manušenca ja avaja ko situacije kola čerena amendže pharo te ova krotka. Ipak, isi diso so podstaknini amen te mothova krotost. O Jehova dindža po lafi: „O krotka ka nasledinen i Phuv“ (Ps. 37:11). Da li bi tu kokri tuče pheneja so hijan krotko? Da li avera dikhena tut sar krotko manuš? Angljeder so ka odgovorina ko akala pučiba, valjani te haljova so značini te ova krotka.

3-4. (a) Sova i krotost šaj te uporedini pe? (b) Kola štar osobine valjanena amendže te šaj te ova krotka hem sose?

³ I krotost * tani sar jekh šuži slika. Sose šaj te phena odova? Sar so o umetnik mešini nekobor šuže boje te šaj te čerel  i slika, adžahar hem amendže valjani različita osobine te šaj te ova krotka. Najvažna oljendar tane i poniznost, i podložnost, i blagost hem i hrabrost. Sose akala osobine tane važna ako mangaja te čera okova so o Jehova mangela?

⁴ Samo o ponizno manuš ka podložini pe odoljese so o Devel mangela oljestar. O Devel mangela te ova manuša kola tane blaga (Mat. 5:5, fusn.; Gal. 5:23). Ked čeraja odova so o Devel mangela, o Beng tano but holjamo. Odoljese, but manuša kola tane deo kotar e Bengeso sveto mrzinena amen, iako hijam ponizna hem blaga (Jov. 15:18, 19). Ače sose valjani amendže hrabrost te šaj te borina amen protiv o Beng.

5-6. (a) Sose o Beng mrzini e krotka manušen? (b) Ko kola pučiba ka odgovorina?

⁵ Okova kova nane krotko ov tano ponosno, našti te kontrolišini pi holji hem na šunela e Jehova. Baš asavko tano o Beng. Na hijam iznenadime sose mrzini e krotka manušen! Oljenge šukar osobine mothovena kobor tano ov lošno. Ama na samo odova, on mothovena soj tano ov hovavno. Sose? Sebepi so o Beng, so god te phenel ja te čerel našti te čhinavi e krotka manušen te služinen e Jehovase! (Jov 2:3-5).

⁶ Ked šaj te ovel pharo te ova krotka? Sose ipak valjani te barjačera odija osobina? Te šaj te odgovorina ko akala pučiba, ka dikha o primer ando Mojsije, ando trin Jevreja kola hine zarobime ko Vavilon hem ando Isus.

7-8. So čerdža o Mojsije ked avera na mothodže poštovanje premalo oljeste?

⁷ Ked hijam poglavarija ja nadglednikija. Ako džiko isi lje asavki odgovornost, tegani nane uvek lokho te ovel krotko. Posebno ked okola upro kaste ov isi lje odgovornost, na mothovena poštovanje premalo oljeste ja phenena so ov na anela šukar odluke. Da li hem tuče dijekh puti desindža pe odova? So ako džiko ki tiklji porodica ponašini pe adžahar? So bi tu čereja? Ajde te dikha so o Mojsije čerdža ki asavki situacija.

⁸ O Jehova čhidža e Mojsije te ovel e Izraelcengo vođa hem dindža lje te pisini zakonija odolje narodose. O Jehova čače  hine e Mojsijeja. Ama, e Mojsijesi phen i Marija hem oljeso phral o Aron vačerdže protiv oljestar hem phendže ljese so na valjandža te ženini pe odola romnjaja. Disave murša ko oljeso than bi holjanena hem bi mangena te irinen lošnipaja. Ama, o Mojsije na hine asavko. Na uvredindža pe sigate. Čak molindža e Jehova te sačari e Marija (4. Moj. 12:1-13). Sose o Mojsije adžahar reagujindža?

9-10. (a) So o Jehova pomožindža e Mojsijese te haljol? (b) So šaj o poglavarija hem o nadglednikija te sikljon kotar Mojsije?

⁹ O Mojsije muklja o Jehova te sikavi lje. Koro 40 berš angljeder, dži hine ki egipatsko kraljevsko porodica, o Mojsije na hine krotko. Tegani, ov hine manuš kova sigate holjani hem odoljese mudardža e manuše koljese mislindža so na postupini pravedno. O Mojsije mislindža so o Jehova odobrini odova so čerdža. O Jehova 40 berš pomožindža e Mojsijese te haljol so nane dovoljno samo te ovel hrabro te šaj te predvodini e Izraelcen. Valjandža hine te ovel krotko. A te šaj te ovel krotko, valjandža te ovel ponizno, podložno hem blago. O Mojsije but šukar sikljilo te mothovi akala osobine hem ulo but šukar nadgledniko (2. Moj. 2:11, 12; Čer. 7:21-30, 36).

¹⁰ O poglavarija ki porodica hem o starešine valjani te oven sar o Mojsije. Ako džiko na mothovi poštovanje premalo tute, ma uvredin tut sigate. Ponizno priznajin svako tiklji greška (Vač. 7:9, 20). Podložno prihvatin e Jehovase smernice sar te rešine o problemija. Hem uvek odgovorin adžahar so ka mothove blagost (Godž. 15:1). O poglavarija hem o nadglednikija kola adžahar ponašinena pe radujinena e Jehova, čerena te ovel mir hem averendže dena primer so značini te ove krotko.

11-13. Savo primer ačhadže amendže o trin Jevreja?

¹¹ Ked isi amen progonstvo. O manušikane vladarija oduvek progonindže e Jehovase narodo. Šaj phenena so čeraja razna „lošnipa“, ama o pravo razlog sose mrzinena amen tano odova so amen hijam podložna e Devljese, a na e manušendže (Čer. 5:29). Šaj asana amendže, čhivena amen ko phanljipe ja čak marena amen. Ama, o Jehova ka pomožini amen te na irina oljendže odova so on čerena amendže, nego te ačhova smirena.

¹² Ajde te dikha o primer ando trin Jevreja – o Ananija, o Misailo hem o Azarija. * O Vavilonsko kralj zapovedindža ljendže te klaninen pe anglo zlatno kip. On ko  jekh blago način objasnindže e kraljese sose na mangena te čeren odova. Ačhilje podložna e Devljese, iako o kralj phendža so dživde ka tharel ljen ki jag. O Jehova odlučindža odma te spasini akalje Jevrejen, ama on na mislindže so o Jehova automatski ka spasini ljen. On hine spremna ko sa so o Jehova dozvolini te ovel oljenca (Dan. 3:1, 8-28). Adžahar mothodže so o krotka manuša čače tane hrabra – nijekh kralj, nisavi pretnja hem nijekh kazna našti te čhinaven amari odlučnost te ova odana samo e Jehovase (2. Moj. 20:4, 5).

¹³ Sar šaj te ova sar akala trin Jevreja ked amari vernost premalo Devel tani ko ispit? Odoljese so hijam ponizna, amen mukaja amen upro Jehova so ov ka brinini pe amendar (Ps. 118:6, 7). Okoljendže so bizo razlog krivinena amen, odgovorinaja ko jekh blago način hem mothovaja poštovanje (1. Petr. 3:15). Nikase hem nisose na ka muka te rumini amaro amaljipe amare Dadeja kova mangela amen.

14-15. (a) Sar o stres šaj te utičini upro amende? (b) Premalo lafija kotar Isaija 53:7, 10, sose šaj te phena so o Isus tano najšukar primer ando manuš kova ačhilo krotko, iako hine lje baro stres?

¹⁴ Ked isi amen stres. Sare amen dijekh puti hine amen stres. Šaj odova hine angljeder te ovel amen disavo ispit ki škola ja disavo posebno zadatko ki buti. Isto adžahar, šaj hine amen stres dži adžičerdžam disave rezultatija kotar doktori. Ko asavke situacije but tano pharo te ačhova krotka. Šaj but sigate te holjana, pa o buča kola angljeder na smetindže amendže akana šaj but lokho te nervirinen amen. Amare lafija šaj te oven gruba hem te ova šudre dži vačeraja averenca. Ako disavo puti osetindžan tut adžahar, razmislin kotar e Isuseso primer.

¹⁵ Palune nekobor masekija dži hine ki Phuv, o Isus hine lje baro stres. Džandža so ka mudaren lje hem so but ka patini (Jov. 3:14, 15; Gal. 3:13). Ko jekh momenti ked vačerdža ando poklo meribe, phendža soj tano oljese but pharo (Luka 12:50). Nekobor dive angljeder te merel, o Isus phendža: „Akana mi duša tani uznemirimi.“ Dži vačerdža sa so isi lje ko vilo e Devljese ki molitva, ando oljese lafija šaj te dikha kobor hine ponizno hem podložno: „Mo Dad, spasin man kotar akava sati. Ama odoljese hem aljum dži akava sati. Mo Dad, proslavin toklo nav“ (Jov. 12:27, 28). Ked alo o vreme, o Isus hrabro predajindža pe e Devljese dušmanendže, kola mudardže lje adžahar so mučindže lje hem ladžačerdže lje. Iako hine lje asavki dukh hem muka, o Isus krotko čerdža e Devljesi volja. Čače, o Isus tano najbaro primer ando manuš kova ačhilo krotko, iako hine lje baro stres! (Čitinen Isaija 53:7, 10.)

16-17. (a) Sar e Isusesi krotost hine ko ispit? (b) Sar šaj te ova sar o Isus?

¹⁶ Ki paluni rat kotar Isuseso dživdipe ki Phuv, oljesi krotost hine ko ispit – hem odova sebepi oljese najpaše amala. Zamislin savo stres hine lje o Isus odija rat. Da li ka ačhol verno sa dži na merela? Ked ov na bi ačhola verno, nijekh manuš na bi ovela lje nada te živini (Rim. 5:18, 19). Soj tano pana po važno, odoljestar so ov ka čerel zavisindža da li ka ladžačeri pe Dade ja ka proslavini lje (Jov 2:4). Paluno puti dži halja maro peklje najpaše amaljenca – e apostolenca – on počmindže te raspravinen pe odoljestar ko bi šaj oljendar te ovel najbaro. O Isus peklje amaljen sebepi odova već nekobor puča ispravindža, a o paluno puti čerdža odova baš odija rat! Ama, o Isus na holjandža, nego vačerdža  oljenca ko jekh blago način. Ljubazno, ama odlučno, o Isus palje objasnindža ljendže savo stav valjani te ovel ljen. Palo odova, ov pohvalindža peklje amaljen sebepi so ačhilje oljeja (Luka 22:24-28; Jov. 13:1-5, 12-15).

¹⁷ So bi tu čereja ked bi oveja ki slično situacija? Amen šaj te čera odova so o Isus čerdža, adžahar so ka ova blaga premalo avera, čak iako isi amen baro stres. Valjani te šuna e Jehovasi zapovest: „Trpinen jekh jekhe“ (Kol. 3:13). Ka ovel amendže polokho te čera odova, ako na bistraja so sare amen amare lafenca ja odoljeja so čeraja šaj te dukhava averen (Godž. 12:18; Jak. 3:2, 5). Isto adžahar, but tano važno te pohvalina averen ked dikhaja diso šukar koro ljende (Efe. 4:29).

18. Sar o Jehova pomožini e krotkonen manušen te anen šukar odluke, ama so on valjani te čeren?

¹⁸ Ka ana šukar odluke. Ked valjani te ana disave phare odluke ko amaro dživdipe, o Jehova ka pomožini amen, ama samo ako hijam krotka. Ov dela po lafi so ka šunel o „molbe ando krotka“ (Ps. 10:17). Ama, ov ka čerel diso pobuter nego li samo te šunel amari molba. Ki Biblija pisini: „Ov ka pomožini e krotkonen manušen te živinen premalo oljeso zakon, ka sikavi e krotkonen kotar poklo drumo“ (Ps. 25:9). O Jehova pomožini amen prekalji Biblija, prekalo publikacije *, filmija hem prekalo sastankija, kova pripremini „o verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45-47). Amen valjani ponizno te priznajina so valjani amendže asavki pomoć, te proučina o materijali kova dela amen o Jehova hem te primenina odova so sikljovaja. Adžahar ka mothova podložnost.

19-21. Savi greška o Mojsije čerdža ked hine ko Kadis hem so amen sikljovaja odoljestar?

¹⁹ Pohari ka grešina. Ajde te setina amen ko Mojsijeso primer. Ov beršenca hine krotko manuš kova čerdža odova so o Jehova mangela. Ama, so ulo angljeder te završini pe o putovanje ki pustinja kova trajindža 40 berš? O Mojsije tegani na mothodža krotost. Oljesi phen, koja šaj spasindža oljeso dživdipe ko Egipat, samo so mulji hem parundže la ko Kadis. Palo odova, o Izraelcija palje bunindže pe so na brinini pe dovoljno oljendar. Akava puti, o narodo počmindža „te raspravini  pe e Mojsijeja“ sose na hine ljen pani. O narodo žalindža pe iako o Jehova prekalo Mojsije čerdža but čudija hem iako o Mojsije čerdža odoborkha buča oljendže. Na žalindže pe samo sebepi o pani, nego hem upro Mojsije, samči ked ov tano krivo soj tane trošalje (4. Moj. 20:1-5, 9-11).

²⁰ Ki holji, o Mojsije bisterdža te mothovi blagost. Iako o Jehova zapovedindža oljese te vačeri e stenače, o Mojsije holjame vačerdža e narodose hem phendža so ov ka čerel o čudo. Palo odova, duj puča khudža kašteja ki stena hem ikljilo but pani. Sebepi o ponos hem i holji čerdža bari greška (Ps. 106:32, 33). Odoljese so ki odija situacija na hine krotko, o Mojsije naštine te khuvel ki Obećano phuv (4. Moj. 20:12).

²¹ Kotar akava primer sikljovaja važna buča. Sar prvo, uvek valjani te čera ko odova te ova krotka. Ako čhinavaja te čera odova, tegani sigate šaj te ova ponosna hem sebepi odova šaj te phena ja te čera diso bizo te razmislina. Sar dujto, nane lokho te ova krotka ko stresna situacije hem odoljese valjani te da sa amendar te ačhova krotka, čak ked tano amendže but pharo.

22-23. (a) Sose tano amendže šukar te ova krotka? (b) So mothovena o lafija ando Sofonija 2:3?

²² Ka ova zaštitime. Pana hari o Jehova ka cidel kotar Phuv sa e lošno manušen, hem ka oven samo o krotka manuša kola ka uživinen ko mir (Ps. 37:10, 11). Da li hem tu ka ove maškaro akala krotka manuša? Tu šaj te ove ako prihvatineja e Jehovaso poziv kova tano pisimo ki knjiga ando prorok Sofonija. (Čitinen Sofonija 2:3.)

²³ Sose ko Sofonija 2:3 pisini: „Šaj ka oven zaštitime“? Odova na značini so o Jehova nane sposobno te zaštitini okoljen so mangena te šunen lje hem okoljen so ov mangela. Odova značini so amendar zavisini so ka ovel amenca. Anglo amende tani i mogućnost te preživina o „dive andi Jehovasi holji“ hem te živina večno. Odova šaj te ovel ako već akana daja sa amendar te ova krotka hem te čera odova so o Jehova mangela.