1., 2. a) Kako je opisan Mojzes in kaj je naredil? b) Kateri razlog imamo, da razvijamo krotkost?

MOJZES je v Svetem pismu opisan kot »najkrotkejši človek na zemlji«. (4. Mojz. 12:3) Ali to pomeni, da je bil šibek, neodločen in se je bal soočiti z nasprotovanjem drugih? Tako bi morda nekateri opisali krotkega človeka. Vendar to ne drži. Mojzes je bil močan, odločen in pogumen Božji služabnik. Z Jehovovo pomočjo se je soočil z mogočnim egiptovskim vladarjem, vodil skozi pustinjo množico, ki je verjetno štela tri milijone, in pomagal izraelskemu narodu premagati sovražnike.

² Mi se danes ne spoprijemamo s težavami, s kakršnimi se je Mojzes, vendar nam je zaradi nekaterih ljudi ali okoliščin težko ostati krotki. Toda imamo močan razlog, da razvijamo to lastnost. Jehova obljublja, da bodo krotki »podedovali zemljo«. (Ps. 37:11) Ali bi zase rekel, da si krotek? Ali bi te drugi tako opisali? Preden lahko odgovorimo na ti pomembni vprašanji, moramo vedeti, kaj je krotkost.

3., 4. a) S čim bi lahko primerjali krotkost? b) Katere štiri lastnosti potrebujemo, da bi bili krotki, in zakaj?

³ Krotkost * bi lahko primerjali s čudovito sliko. V kakšnem  smislu? Tako kot slikar uporabi veliko lepih barv, da ustvari sliko, tako moramo mi imeti veliko lepih lastnosti, da bi bili krotki. Pomembnejše med njimi so ponižnost, podredljivost, blagost in pogum. Zakaj potrebujemo te lastnosti, da bi ugajali Jehovu?

⁴ Edino ponižni ljudje se podredijo Božji volji. Sem spada tudi to, da smo blagi. (Mat. 5:5; Gal. 5:23) Ko izpolnjujemo Božjo voljo, je Satan besen. Zato nas mnogi, ki so del Satanovega sveta, sovražijo, čeprav smo ponižni in blagi. (Jan. 15:18, 19) Potrebujemo pogum, da se upiramo Satanu.

5., 6. a) Zakaj Satan sovraži krotke ljudi? b) Na kateri vprašanji bomo odgovorili?

⁵ Posameznik, ki ni krotek, je ošaben, se hitro razjezi in ne uboga Jehova. To je popoln opis Satana. Nič čudnega, da sovraži krotke ljudi, saj s svojimi dobrimi lastnostmi razkrivajo, kako hudoben je. Prav tako dokazujejo, da je Satan lažnivec. Kako? Tako, da ne nehajo služiti Jehovu ne glede na to, kaj Satan reče ali stori. (Job 2:3–5)

⁶ Kdaj nam je morda težko biti krotki? Zakaj naj bi še naprej razvijali krotkost? Da bi dobili odgovore na ti vprašanji, poglejmo zgled Mojzesa, treh Hebrejcev, ki so bili ujetniki v Babilonu, in Jezusa.

7., 8. Kako se je Mojzes odzval, ko se je z njim ravnalo nespoštljivo?

⁷ Ko imamo določeno mero oblasti: Še posebej je težko ostati krotek, kadar je nekdo, nad katerim imamo neko mero oblasti, do nas nespoštljiv oziroma dvomi o naših odločitvah. Ali se ti je to že kdaj zgodilo? Kaj, če bi kdo v družini tako ravnal? Kako bi se odzval? Poglejmo, kako je v takšnih okoliščinah ravnal Mojzes.

⁸ Jehova je postavil Mojzesa, da vodi Izraelce, in mu dal čast, da zapiše zakone, ki naj bi usmerjali narod. Nobenega dvoma ni bilo, da je Jehova podpiral Mojzesa. Kljub temu sta se njegova sestra Mirjam in brat Aron pritoževala nad Mojzesom glede tega, s kom se je  poročil. Nekateri možje bi se v takšnih okoliščinah morda razjezili in maščevali, toda Mojzes se ni. Ni bil hitro užaljen. Jehova je celo prosil, naj ozdravi Mirjam. (4. Mojz. 12:1–13) Zakaj je Mojzes tako ravnal?

9., 10. a) Kaj je Jehova pomagal razumeti Mojzesu? b) Kaj se lahko družinski poglavarji in starešine naučijo od Mojzesa?

⁹ Mojzes je dovolil, da ga je Jehova šolal. Približno 40 let pred tem, ko je bil še član egipčanske kraljeve družine, ni bil krotek. Pravzaprav je bil tako vzkipljiv, da je ubil moškega, za katerega je menil, da je bil nepošten. Mislil je, da bo Jehova odobraval njegovo ravnanje. Jehova je 40 let učil Mojzesa, da potrebuje več kot le pogum, da bi vodil Izraelce. Prav tako je potreboval krotkost. Da bi bil krotek, je moral biti tudi ponižen, podredljiv in blag. Tega se je dobro naučil in postal je odličen voditelj. (2. Mojz. 2:11, 12; Apd. 7:21–30, 36)

¹⁰ Družinski poglavarji in starešine bi morali posnemati Mojzesa. Ne bodite prehitro užaljeni, če je kdo do vas nespoštljiv. Ponižno priznajte svoje napake. (Prid. 7:9, 20) Ko rešujete težave, podredljivo ubogajte Jehovove smernice. Vedno govorite blago. (Preg. 15:1) Družinski poglavarji in starešine, ki tako ravnajo, ugajajo Jehovu, prispevajo k miru in so dober zgled krotkosti.

11.–13. Kakšen zgled so nam dali trije Hebrejci?

¹¹ Ko smo preganjani: Skozi vso človeško zgodovino so vlade preganjale Jehovovo ljudstvo. Morda nas obtožujejo različnih »zločinov«, vendar je pravi razlog, da nas preganjajo, to, da smo pokorni »Bogu, ne pa ljudem«. (Apd. 5:29) Mogoče nas zasmehujejo, zaprejo ali celo pretepejo. Jehova nam bo pomagal, da se ne bomo maščevali, ampak bomo med preizkušnjo ostali blagi.

¹² Razmislimo o zgledu treh Hebrejcev, ki so bili odpeljani v Babilon, in sicer o Hananiju, Mišaelu in Azariju. * Babilonski kralj jim je zapovedal, naj se priklonijo veliki zlati podobi. Blago so mu pojasnili, zakaj ne bodo počastili podobe. Podredili so se Bogu, čeprav jim je kralj grozil, da jih bo vrgel v razbeljeno peč. Jehova se je odločil, da jih bo rešil, vendar tega niso vedeli. Bili  so odločeni poslušati Jehova ne glede na izid. (Dan. 3:1, 8–28) Dokazali so, da so krotki ljudje zares pogumni. Niti kralj, niti ustrahovanje in niti kazen ne more zlomiti naše odločenosti, da ostanemo »vdani samo« Jehovu. (2. Mojz. 20:4, 5)

¹³ Kako lahko posnemamo te tri Hebrejce, ko je preizkušena naša zvestoba Bogu? Ponižno zaupamo Jehovu, da bo skrbel za nas. (Ps. 118:6, 7) Tistim, ki nas obtožujejo napačnega ravnanja, odgovarjamo blago in spoštljivo. (1. Pet. 3:15) Odločeni smo, da ne bomo z ničimer ogrozili svojega prijateljstva z ljubečim Očetom.

14., 15. a) Kaj se lahko zgodi, ko smo pod stresom? b) Zakaj lahko glede na Izaija 53:7, 10 rečemo, da je Jezus največji zgled nekoga, ki je kljub stresu pokazal krotkost?

¹⁴ Ko se spoprijemamo s stresom: Vsi smo kdaj zaradi različnih razlogov pod stresom, morda pred testom v šoli ali ko moramo opraviti določeno nalogo na delovnem mestu. Mogoče smo v stresu, ko samo razmišljamo o operaciji ali zdravniškem pregledu. Ko smo pod stresom, je težko biti krotek. Dogodki, ki nas običajno ne motijo, nas morda vržejo iz tira. Lahko rečemo ali storimo kaj neprijaznega. Če si že bil kdaj pod stresom, razmisli o Jezusovem zgledu.

¹⁵ Jezus je bil zadnje mesece svojega življenja na zemlji pod velikim stresom. Vedel je, da bo usmrčen in da bo moral zelo trpeti. (Jan. 3:14, 15; Gal. 3:13) Nekaj mesecev pred smrtjo je rekel, da je v hudi stiski. (Luk. 12:50) Samo nekaj dni pred smrtjo je rekel: »Moja duša je vznemirjena.« Njegova ponižnost in podrejenost Bogu se vidita iz molitve, v kateri je izlil svoje občutke: »Oče, reši me iz te ure! Vendar prav zato sem prišel v to uro. Oče, oslavi svoje ime!« (Jan. 12:27, 28) Ko je napočil čas, se je pogumno predal Božjim sovražnikom, ki so ga usmrtili na izjemno boleč in poniževalen način. Kljub stresu in trpljenju je Jezus krotko izpolnil Božjo voljo. Brez dvoma lahko rečemo, da je Jezus največji zgled nekoga, ki je kljub stresu pokazal krotkost. (Beri Izaija 53:7, 10.)

16., 17. a) Kako so Jezusovi prijatelji preizkušali njegovo krotkost? b) Kako lahko posnemamo Jezusa?

¹⁶ Ko je bil Jezus zadnji večer na zemlji, so njegovi tesni prijatelji preizkusili njegovo krotkost. Samo predstavljajmo si, pod kakšnim stresom je moral biti Jezus tisti večer. Ali bo ostal povsem zvest vse do smrti? Od tega je bilo odvisno življenje več milijard ljudi. (Rim. 5:18, 19) Še pomembnejše pa je bilo to, da je njegovo ravnanje vplivalo na Očetov ugled. (Job 2:4) Nato je pri zadnji večerji med Jezusovimi tesnimi prijatelji prišlo do »vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji«. Jezus jim je že večkrat svetoval glede tega, celo tisti dan pred zadnjo večerjo. Kljub temu se ni razjezil, ampak jim je odgovoril blago. Prijazno, toda odločno jim je znova razložil, kakšno stališče bi morali imeti. Nato jih je pohvalil, ker so zvesto vztrajali z njim. (Luk. 22:24–28; Jan. 13:1–5, 12–15)

¹⁷ Kako bi se odzval, če bi bil v podobnih okoliščinah? Posnemamo lahko  Jezusa in ostanemo blagi tudi takrat, ko smo pod stresom. Poslušajmo Jehovovo zapoved: »Prenašajte se med seboj.« (Kol. 3:13) To zapoved bomo ubogali, če se bomo zavedali, da vsi kdaj rečemo ali storimo kaj, kar druge razjezi. (Preg. 12:18; Jak. 3:2, 5) Potrudimo se pohvaliti druge za njihove dobre lastnosti. (Efež. 4:29)

18. Kako Jehova pomaga krotkim, da sprejmejo modre odločitve, in kaj morajo storiti?

¹⁸ Sprejemali bomo boljše odločitve. Ko se spoprijemamo s težkimi odločitvami, nam bo Jehova pomagal, da se bomo modro odločali. Pri tem nam bo pomagal le, če bomo krotki. Obljubil je, da bo slišal »prošnje krotkih«. (Ps. 10:17) Vendar bo naredil še več, kot le slišal naše prošnje. Sveto pismo obljublja: »Krotke bo vodil, da bodo živeli po njegovih sodnih odločbah, učil bo krotke svojo pot.« (Ps. 25:9) Jehova nas vodi po Svetem pismu. Prav tako nam daje smernice po publikacijah *, videoposnetkih in shodih, ki jih priskrbi »zvesti in preudarni suženj«. (Mat. 24:45–47) Ponižno moramo priznati, da potrebujemo Jehovovo pomoč, tako da preučujemo gradivo, ki nam ga daje Jehova, in da naučeno iz vsega srca upoštevamo.

19.–21. Katero napako je Mojzes naredil pri Kadešu in kaj se lahko iz tega naučimo?

¹⁹ Ognili se bomo napakam. Razmislimo še enkrat o Mojzesu. Desetletja je bil krotek in je ugajal Jehovu. Nato pa proti koncu težkega 40-letnega potovanja po pustinji ni pokazal krotkosti. Njegova sestra, ki mu je v Egiptu najverjetneje rešila življenje, je pred kratkim umrla in pokopali so jo v Kadešu. Izraelci so znova trdili, da za njihove potrebe ni dobro poskrbljeno. Ljudstvo se je »prepiralo z Mojzesom« zaradi pomanjkanja vode. Kljub vsem čudežem, ki jih je Jehova naredil po Mojzesu, in kljub Mojzesovemu dolgoletnemu nesebičnemu vodstvu  se je ljudstvo pritoževalo. Niso se pritoževali samo zato, ker nimajo vode, ampak tudi nad Mojzesom, kot da je on kriv, da so žejni. (4. Mojz. 20:1–5, 9–11)

²⁰ Mojzes se je razjezil in ni bil več blag. Namesto da bi spregovoril skali, kot mu je zapovedal Jehova, je zagrenjeno spregovoril ljudstvu in dal slavo sebi. Nato je dvakrat udaril po skali in iz nje je priteklo veliko vode. Zaradi ponosa in jeze je naredil hudo napako. (Ps. 106:32, 33) Ker za trenutek ni bil krotek, ni smel vstopiti v Obljubljeno deželo. (4. Mojz. 20:12)

²¹ Iz tega dogodka se naučimo nekaj zelo pomembnega. Prvič, neprestano se moramo truditi, da ostanemo krotki. Če samo za trenutek popustimo, se lahko spet pojavi ponos in nas navede, da govorimo in ravnamo nepremišljeno. Drugič, stres nas lahko oslabi, zato se moramo truditi, da smo krotki tudi takrat, ko smo pod pritiskom.

22., 23. a) Zakaj naj bi se trudili biti krotki? b) Na kaj kaže stavek iz Zefanija 2:3?

²² Bomo zaščiteni. Jehova bo kmalu z zemlje odstranil vse hudobne ljudi in na njej bodo ostali samo krotki. Nato bo na zemlji zares vladal mir. (Ps. 37:10, 11) Ali boš tudi ti med temi krotkimi? Lahko si med njimi, če sprejmeš Jehovovo prijazno povabilo, ki ga je zapisal prerok Zefanija. (Beri Zefanija 2:3.)

²³ Zakaj v Zefaniju 2:3 piše »Verjetno se boste lahko skrili«? To ne pomeni, da Jehova ni sposoben zaščititi tistih, ki mu želijo ugajati in jih ima rad. Pokaže, da moramo narediti svoj del, da bi bili zaščiteni. Če se že sedaj trudimo biti krotki in ugajati Jehovu, imamo možnost, da preživimo »dan Jehovove jeze« in živimo večno.