1. Orsamaria ugen u Yesu bee un angev la yange tese iwuese nena?

IOROV mbagen pue yange ve gba imande, mlu u ior mban vihi kpishi shi ve lu a ishimaveren ér vea tsa a zua a guda kpaa ga. Kpa iyange igen la, ve nenge a Yesu, Ortesen u Hemban la lu karen. Ve ungwa ér Yesu ngu been ior hanma ityô i uange cii shi ve na jighjigh ér ve kpa una fatyô u been ve angev. Nahan ve gba genger imo, kaan ér: “Yesu, Tere, zungwe se mhôônom!” Yesu maa bee mbaamandev mba pue mbara cii angev. Man ve cii yange a saan ve iyol a erdoo u Yesu ne je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, môm ken a ve er kwagh u tese ér saan di un iyol tsô ga yô; a hide za sugh Yesu, a tese iwuese. * Or ne lu Orsamaria, man er i bee un angev yô, kwagh la mgbegha un u wuese Aôndo “sha imo i taver.”—Luka 17:12-19.

2-3. (a) Er nan ve alaghga ashighe agen se tese iwuese ga? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Se soo ser se kpa se tesen ior iwuese shighe u ve er akaa a dedoo a vese yô, er Orsamaria la nahan. Kpa ashighe agen alaghga a hungur se u sughun ior shin wuese ve sha akaa a dedoo a ve er a vese la.

³ Se lu timen fan er i hii ve i lu hange hange u se tesen iwuese sha ieren man sha mkaan la ken ngeren ne, shi se hen kwagh u ior mbagen ken Bibilo mba yange ve tese iwuese man mba ve  tese ga yô. Maa se time sha igbenda igen jighilii i se fatyô u tesen iwuese yô.

4-5. Er nan i doo u se tesen iwuese?

⁴ Yehova ver se ikyav i tesen iwuese. Gbenda môm u ka a er kwagh ne yô, ka u nan mba ve eren ishima na la injar. (2 Sam. 22:21; Ps. 13:6; Mat. 10:40, 41) Shi Bibilo taver se ishima ér se lu “mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.” (Ef. 5:1) Nahan ityôkyaa i vesen i i gbe u se tesen iwuese yô, ka sha ci u se soo u kaven Yehova.

⁵ Nenge ase ityôkyaa igen i i ne ve i doo u se tesen mbagen iwuese yô. Iwuese ngi er ka kwaghyan u injaa nahan, ka a yaan un imôngo yô, a hemba nyohon. Ka sea fa ser mbagen wuese ma kwagh u se er sha ci ve yô, i saan se iyol. Nahan se kpa ka sea tese mbagen iwuese yô, i saan ve iyol. Or u se ne nan iwuese la ka nan fa je ér, iwasen i nan ne se shin iniôngon i nan i wasen se sha mgbe wase la i saa ishe ga. Kwagh la ka a na yô, ijende yase vea nan i hemba taver.

6. Mkaanem ma tesen iwuese zua vea atam a ikyon a i er a sha zenaria nena?

⁶ Mkaanem ma ka se ôr u tesen iwuese la ka kwagh u vesen kpishi. Bibilo kaa ér: “Kwaghôron u sha shighe vough yô, ngu er atam a ikyon a zenaria a i we a shin agbande a azurfa nahan.” (Anz. 25:11) Hen ase er aluer i tôô atam ikyon a i er sha zenaria i wa shin ikyagh ki azurfa ve a lu la. Shi hen ase er kwagh la una lu kwagh u injaa kpishi yô. Aluer or na u imba iyua la nahan a lu u nena? Kape mkaanem ma ka ú ôr a mbagenev sha u wuese ve la kpa ma a fatyô u lun je la. Shi gbidye ase kwar nenge, ityamegh ki kon ki i er ki sha zenaria yô, kia tsa gbem. Nahan kape alaghga mkaanem ma u ôr a or sha u tesen iwuese la kpa ma a doo nan shi nana tsa a hungur ma ga je la.

7. Davidi yange tese iwuese er i nger ken Pasalmi 27:4 nahan la nena, man mbangeren pasalmi mbagen yange ve tese iwuese ve nena?

⁷ Mbacivir Aôndo mba sha ayange a karen la kpishi lu ior mba wuese kwagh. Môm ken a ve yô, lu Davidi. (Ôr Pasalmi 27:4.) Mcivir u mimi yange doo un ishima tsung shi er kwagh u vesen u tesen iwuese er lu un ken ishima la. Yange er iyua mgbeghaa sha ci u tom u maan tempel. Ônov mba Asav kpa yange ve tese iwuese sha u ngeren upasalmi shin atsam a wuese Aôndo. Ken icam igen la, ve wuese Aôndo shi ve pase er “akaa a [Na] a kpilighyol” la a doo ve tsung yô. (Ps. 75:1) Ikyav tese wang je ér Davidi man ônov mba Asav cii yange ve soo u tesen Yehova iwuese sha averen aa ve zua a mi hen a na la. U fatyô henen sha igbenda i u dondo ikyav i mbangeren pasalmi mban kpa?

8-9. Paulu yange wuese anmgbianev nav mba nomso man mba kasev nena, man a shi nan kpa, lu nyi i due kere?

⁸ Apostoli Paulu yange wuese anmgbianev nav mba nomso man mbakasev shi tese iwuese la sha gbenda u ôr kwagh ve la. Yange a shi eren msen sughun Aôndo sha ci ve. Shi yange tese iwuese ne ken washika u nger hen ve yô. Ken takerada u Mbaromanu ityough 16 la, Paulu ter Mbakristu mban 27 sha ati ati ken avur a hiihii a 15 la. Paulu shi umbur ieren i Priseka man Akula nahan jighilii ér yange “ve ver mon ve” sha ci u uma na, shi ôr kwagh u Fibi nahan ér “un wasen ior kpishi je” kua Paulu iyol na kpaa. Yange wuese anmgbianev mba nomso man mba kasev mba doon ishima, shi tseen ishima mban.—Rom. 16:1-15.

⁹ Paulu yange fa er anmgbianev nav mba nomso man mba kasev mban ve lu a mbamyen vev yô. Kpa yange ngur kuren washika u nger Mbaroma la yô, a hemba veren ishima sha aeren a ve aa dedoo la. Nenge imba er yange ishima ia taver anmgbianev mba nomso man mba kasev mban zum u vea ungwa er a lu ôron mkaanem ma Paulu mara ken tiônnongo yô! A shi nan kpa kwagh la yange una na yô, ikyar i anmgbianev mban vea Paulu ia seer taver. We u tesen iwuese sha akaa a dedoo a ior mba ken tiônnongo wou ve ôron shi ve eren la hanma shighe kpa?

10. Ka nyi se fatyô u henen sha gbenda u Yesu wuese mbadondon un laa?

¹⁰ Yesu yange wuese tom u mbadondon un, zum u lu lamen a atôônanongo agen ken Ashia u Kiriki la yô. Ikyav i tesen yô, yange hii kwaghôron na a tiônnongo u ken Tiatire la ér: “M fa aeren a ou man dooshima wou man jighjigh u nan wou man tom wou man ishima i taver you, man er aeren a ou a masetyô la [a] hemba ngeen a a hiihii la” yô. (Mpa. 2:19) Yesu yange wuese ve sha tom u ve seer eren la tseegh ga, kpa shi wuese ve sha aeren a yange mgbegha ve u eren ityom i dedoo la kpaa. Er gba u Yesu una wa mbagenev ken Tiatire kwagh nahan kpa, hii kwaghôron na shi kure un sha mkaanem ma taver ve ishima. (Mpa. 2:25-28) Hen ase sha tahav mbu Yesu a lu a mi er a lu ityough ki atôônanongo la. Ityôkyaa ngi i saa una sugh se sha tom u se eren un ne ga. Nahan je kpa, tesen iwuese hanma shighe cii. Sha mimi yô, Yesu ver mbatamen ikyav i doon tsung i vea dondon yô!

11. Er i tese ken Mbaheberu 12:16 nahan, Isou yange nengen uicighanmbaakaav nena?

¹¹ Nahan kpa kwagh gema er vihi yô, ior mbagen mba i er kwagh ve ken Bibilo yô, yange ve wuese kwagh ga. Ikyav i tesen yô, er mbamaren mba Isou soo Yehova shi naan un icivir nahan kpa, Isou lu a iwuese sha uicighanmbaakaav ga. (Ôr Mbaheberu 12:16.) Ieren na i wuese kwagh ga la yange i va due ken igbar  nena? Isou yange tee Yakob, anngô na u kiriki tamen fese sha alev a jiidi. (Gen. 25:30-34) Yange shighe karen yô, Isou va vaa afanyô sha kwagh u er la tsung. Kpa yange laha kwagh u lu a mi la, nahan lu a ityôkyaa i môm i gban ahôn shighe u iveren i waniunda kar un la ga.

12-13. Mbaiserael yange ve tese ieren i wuese kwagh ga nena, man lu nyi i due ken kwagh laa?

¹² Mbaiserael yange ve lu a atôakyaa kpishi a tesen iwuese. Yehova yange va a Atsan Pue sha Igipiti maa yima Mbaiserael due a ve ken uikyangen kera. Aôndo shi va war ve sha u timin shoja i Mbaigipiti cii shin Zegemnger u Nyian. Yange kwagh ne doo ve je, ve wa icam i wuese Yehova. Kpa ve za hemen u tesen iwuese?

¹³ Mbaiserael mba va tagher a mbamtaver mbagen yô, fese nahan ve hungur a akaa a dedoo a Yehova er sha ci ve la cii. Ieren ve i wuese kwagh ga la maa due ken igbar. (Ps. 106:7) Nena yô? Yange “mkohol u ior Mbaiserael cii za Mose vea Aron ivever iyol ken deserti,” kpa jighilii yô, lu Yehova jim jim ior mban lu eren un ivever ye. (Eks. 16:2, 8) Ieren ve i wuese kwagh ga ne yange i na yô, kwagh u ior i Yehova ne due un ishima. Shighe karen yô, a tsengaôron ér kov u Mbaiserael la cii ua kpe ken taaikyôngo, ka Yosua man Kalebu tseegh vea war ye. (Num. 14:22-24; 26:65) De se nenge er se palegh u dondon akav a bo la, kpa se gema se dondo a dedoo la yô.

14-15. (a) Nom man kwase vea fatyô u wuese ayol a ve nena? (b) Mbamaren vea fatyô u tesen mbayev vev u lun mba wuese kwagh nena?

¹⁴ Hen tsombor. Hanmaor hen tsombor ka nana tesen iwuese yô, tsombor cii u zua a mtsera. Nom man kwase ka vea wuese ayol a ve yô, ve hemba lun kôôsôô. Shi ka i hemba lun ve zange u den ayol a ve kwaghbo. Nom u a tesen iwuese sha akaa a dedoo a kwase na a eren yô, ka a nenge a akaa la i doo un, maa a huan ga, kpa ka a “wuese nan.” (Anz. 31:10, 28) Kwase u fan kwagh kpaa ka nan pase nom u nan kwagh u a doo nan ken nom u nan la jighilii.

¹⁵ Mbamaren, ne tese mbayev enev u wuese kwagh nena? Umbur wer mbayev ou vea dondo ikyav you sha kwaghôron wou kua ieren you. Nahan ver ve ikyav i dedoo sha u kaan a ve wer, m sugh u, zum u u tindi ve ve er u kwagh yô. Heela tseegh ga, tese mbayev ou wer zum u or er kwagh sha ci ve yô, ve kaa ér, m sugh u. Wase mbayev ou ve kav wang er ishughun shin iwuese i lu kwagh u ngu a due ken ishima je yô, shi ve fa kpaa ér mkaanem vem ma tesen iwuese la ma a inja kpishi. Ikyav i  tesen yô, gumkwase u i yer iti na ér Clary yô, kaa ér: “Shighe u ngôm lu anyom 32 la, lu un tswen lu nengen sha se mbayev nav utar ye. M va nyer anyom 32 yô, m mase kaven er yange a lu ngôm ican tsung u nengen sha a vese sha anyom la yô. Nahan m kaa a na mer m sugh un shi m wuese hanma kwagh u yange er sha er una yesem vea anmgbianev av mba nomso mbara yô. Semberee ne ngôm kaa a mo ér mkaanem am mara doo un tsung, shi hanma shighe yô, ka un henen sha mi shi ka ma na i saan un iyol kpaa.”

16. Tese ikyav er mkaanem ma tesen iwuese ka ma taver mbagenev ishima yô.

¹⁶ Ken tiônnongo. Ka sea wuese anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, ishima i taver ve. Ikyav i tesen yô, Ortamen ugen u a lu anyom 28 yô, mba yer iti na ér Jorge. Yange va vihi un iyol kpishi je kera fatyô u zan mkombo ga kuma uwer jimin. Va hide hii mbamkombo mba van kpa, lu a gba fantyô u nan akaaôron ken mbamkombo ga. Jorge kaa ér: “Yange m nenge mer m kera ngu a iwasen iyol ga sha ci u m kera lu fantyô u eren akaa ken tiônnongo ga. Nahan kpa iyange igen la mba dugh mkombo yô, anmgbian ugen va kaa a mo ér: ‘M soo pe wuese we sha ikyav i dedoo i u ver tsombor wam la. U fatyô u fan cuku er akaaôron a ou ka a doo se shi a wase se ken anyom a karen ne ga. A seer taver jighjigh wase.’ Kwaghôron na la yange kôrom ken ishima je, mliam haam ashe. Mkaanem nam mara yange ma taver mo ishima kpen kpen.”

17. Er i nger ken Mbakolose 3:15 nahan, se tese Yehova iwuese sha akaa a a ne se wuee la nena?

¹⁷ U wuese Aôndo wase u a ne kwagh wuee la. Yehova ne se kwaghyan u ken jijingi mgbeghaa. Ikyav i tesen yô, ka se zua a kwaghwan u una wase se yô ken mbamkombo man ken umagazin kua sha ajiir ase a sha Intanet la. I lu nahan u ungwa kwaghôron shin u ôr ma ngeren u ken ityakerada yase shin u nenge porogeram u sha ityôgh ki JW maa u kaa wer ‘Kwagh ne ngu sha ci wam vough’ vee? Nahan se tese Yehova iwuese sha imbakwagh la nena? (Ôr Mbakolose 3:15.) Gbenda môm yô, ka sha u sughun un ken msen sha uiyua mba dedoo mban.—Yak. 1:17.

18. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen iwuese sha Ayou a Tartor a ase?

¹⁸ Gbenda ugen u se tesen Yehova iwuese yô, ka sha u sôron ijiir yase i mcivir sha er ia lu wang shi ia engem yô. Ka se tôô shighe se sôr Ayou a Tartor, shi se ver ishima sha mi sha er a lu tsembelee yô, shi mba ve eren tom a ikyav mbi samber a iliam man mbi tesen vidio mbi  tiônnongo la kpa ka ve wa ikyo sha er vea vihi kwagh ga yô. Ka sea nengen sha Ayou a Tartor a ase tsembelee yô, a hemba tsan shi i sôron di ankaam sha mi kpuaa kpuaa tseegh. Kwagh la ka na yô, i gema inyaregh ki ma i lu vihin sha mi la, i ver sha u maan shi hiden sôron Ayou a Tartor agen sha tar.

19. Kwagh u ortamen u sôron atôônanongo ugen vea kwase na la tese u nyi?

¹⁹ Mba ve eren tom kpoghuloo sha ci wase la. Ka sea wuese or yô, mkaanem asem mara ma wase nan, nan gema gbenda u nan nengen mbamtaver mba nan tagher a mi la. Nenge ase ikyav sha kwagh u ortamen u sôron atôônanongo ugen vea kwase na. Yange ve due kwaghpasen sha shighe u ka i ndôhôr kpishi yô, ve za shi ker zan zan mba za hidi yô, ve vôr kpishi. Yange ndôhôr kpishi je yô, kwase na maa kar yav a ikyondowuhee na gedee nahala. Sev mbu aven yô, a kaa a nom na wener ka un er una kera fatyô u zan hemen a tom u sôron atôônanongo ne ga nahan. Nahan kpa hen pepe shon la je, shighe kar kpuaa yô, washika va nyôr a ve u i tindi a mi shin afishi a branci yô, man i tindi a washika ne lu hen anmgbian u kwase la jighilii. Yange i wuese un ken washika la sha tom u a lu eren la kua ishimawan na. I pase un ken washika la er i lu zange u hanma kasua moughon hen ijiir igen yemen hen igen ga yô. Nom na kaa ér: “Iwuese la yange i kôr kwase wam ken ishima kpishi, shi iyange i môm kera tsa kimbir teren kwagh u undun tom u sôron atôônanongo la ga. Jighilii je yô, ashighe agen yange i lum ape den, kpa a taver mo ishima ér se za hemen a tom ne.” Anmgbian ne vea kwase na yange ve er tom u sôron atôônanongo ne zurum anyom 40.

20. Ka nyi i doo u se nôngo se eren hanma iyange, man ka sha ci u nyi?

²⁰ Nahan hanma iyange yô, se nôngo se tesen nen iwuese sha mkaan man sha ieren. Alaghga mkaanem ma se ôr shin kwagh u se er u a dugh ken ishima yase la una wase or u wan ishima a mbamzeyol mba nan lu tagher a mi ayange ayange ken tar u iwuese i ban yum ne. Shi ka sea tese iwuese yô, se ya ikyar i ia tsa gbem sha won yô. Kpa u hemban cii yô, se lu kaven Ter wase Yehova u a ne kwagh mgbeghaa shi a wuese kwagh la.