1-2. (a) Nyi yí mì pleŋ jinɔɔ? (b) Nyi ji yí mìatɛnŋ akandoɔ?

MÌ PLEŊ yí jinɔ mɔ wo le lɔn mì. Mì pleŋ gbejinɔ mɔ wo le wa nujɔjɔɛ do mì nu. Nɔ wodelɔnnɔ mì o alo wanɔ enumajɔmajɔ do mì nuɔ, mìatɛnŋ ase le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdele bo ɖe nu o yí mɔkpɔkpɔ tɛnŋ bu do mì.

² Yehowa nya mɔ mìʒan lɔnlɔn yí jinɔ jɔjɔɛnyinyi. (Eha. 33:5) Mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Mawu lɔn mì sugbɔ yí ji mɔ wo le wa nujɔjɔɛ do mì nu. Ecɛ ze petii nɔ mìlé ŋkuvi do Ese ci Yehowa to Moizi ji yí na Izraɛli jukɔn lɔ nu nywiɖe. Nɔ amɛwo dewa nu ɖaɖa eo gbɔ koɖo lɔnlɔn o alo wa numajɔmajɔ do eo nu yí dɔmɛ vekɔ eo sugbɔɔ, mìɖe kuku kpɔ lé Moizi Se * dasɛ do mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le mɛ nɔ yi mɛwo do ɖa.

3. (a) Shigbe lé woɖe mɛ do le Rɔmatɔwo 13:​8-10 mɛ ɖe, nyi yí mìado jeshi nɔ mìkpla Moizi Se lɔɔ? (b) Enyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Nɔ mìkpla Moizi Se lɔɔ, mìado jeshi lɔnlɔn seselelanmɛ ci yí le mìwo Mawu lɔn-amɛ, Yehowa shi. (Hlɛn Rɔmatɔwo 13:​8-10.) Le enyɔta cɛ mɛɔ, mìagbeje ese kankin le ese ciwo yí wona Izraɛliviwo mɛ yí aɖo enyɔbiɔse cɛwo nu: Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ lɔnlɔn ji yí wocu Ese lɔ doɔ? Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Ese lɔ donɔ ŋsɛn amɛwo nɔ woawa enujɔjɔɛɔ? Lé wobiɔ so mɛ ciwo ji agbannɔamɛjiwo le mɔ wo le wa do Ese lɔ ji doɔ? Yí miwo  tɛŋ yí Ese lɔ glɔnnɔ ta nɔɔ? Ðoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo atɛnŋ afa akɔn nɔ mì, ana emɔkpɔkpɔ mì yí agbena mìate gogo mìwo Da lɔn-amɛ lɔ sɔwu.​—Edɔ. 17:27; Rɔm. 15:4.

4. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ lɔnlɔn ji yí wocu Moizi Se lɔ doɔ? (b) Shigbe lé eze le Matie 22:​36-40 mɛ ɖe, ese ciwo ji yí Yesu tɛ gbe doɔ?

⁴ Mìatɛnŋ anu mɔ lɔnlɔn ji yí wocu Moizi Se lɔ do, ɖo lɔnlɔn yí cucunɔ Yehowa yí ewanɔ nushianu. (1 Ʒan 4:⁠8) Yehowa na yí Moizi Se lɔ pleŋ nɔ te do ese vevi amɛve ji: lɔnlɔn nɔ Mawu koɖo lɔnlɔn nɔ amɛkpena. (1 Ese. 19:18; 2 Ese. 6:5; hlɛn Matie 22:​36-40.) Eyi taɖo mìatɛnŋ akpɔ mɔ mɔ ese ciwo yí wu 600 lɔwo domɛtɔ ɖekaɖeka akpla ŋɖe mì so Yehowa lɔnlɔn nu. Na mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo.

5-6. Nyi yí Yehowa ji mɔ asu koɖo ashiwo le waɔ, yí nyi yí le nyanya mɛ niɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁵ Nɔ gbeji nɔ asuo alo ashio yí ale bu nɔ viowo. Yehowa ji mɔ asu koɖo ashiwo le lɔn wowonɔnɔwo keke asɔ yi. (Gɔnm. 2:24; Mt. 19:​3-6) Hashiwawa nyi enubaɖa ci woatɛnŋ awa do amɛ nu domɛtɔ ɖeka. Susu nywi ɖe taɖo yí ese amadrɛtɔ nɔ Ese Amɛwo lɔwo nu mɔ woŋgbewa hashi o. (2 Ese. 5:18) Nuvɔn wawa “do Mawu” nu enyi yí gbenyi xomɛveve nuwawa do amɛ shi alo amɛ su nu. (Gɔnm. 39:​7-9) Mɛ ci nu yí wowa nuvɔn ŋtɔ́ do atɛnŋ ase vevi mɔ wotrɔ ye to mɛ na nɔ exwe sugbɔsugbɔ.

⁶ Lé asu koɖo ashi wanɔ nu do wowonɔnɔwo nu le nyanya mɛ nɔ Yehowa nywiɖe. Éji veviɖe mɔ wo le wa enunywi do Izraɛli nyɔnuwo nu. Ŋsu ci yí wanɔ do Ese lɔ ji lɔnnɔ ashiɛ yí dagbi do enumaɖyinuwo ji o. (2 Ese. 24:​1-4; Mt. 19:​3, 8) Vɔ nɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ɖe na egbiɔ, éɖo ana nɔnɔgbegbewema yi. Wema cɛ glɔnnɔ ta nɔ nyɔnu lɔ nɔ woŋgbekan ŋsu do nu ni mɔ yɛwa hashi yɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, gbɔxwe ŋsu lɔ ana nɔnɔgbegbewema lɔ yiɔ, éɖo ayi kpɔ eju lɔ mɛganwo. Ecɛ awɛ mɔ mɔnukpɔkpɔ asun mɛgan lɔwo shi woate kpɔ akpedo asu koɖo ashi lɔ nu nɔ woakpɔ enyɔ lɔ gbɔ. Nɔ amɛɖekitɔjiji na yí Izraɛli ŋsu ɖe gbe ashiɛɔ, Yehowa dedonɔ nu yi mɛ gashiagamɛ o. Ele ahan gan, ékpɔnɔ ɖashi ciwo yí nyɔnu lɔ kɔkɔ yí gbesenɔ vevi do nu.​—Mal. 2:​13-16.

7-8. (a) Nyi yí Yehowa biɔ so jilawo shiɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.) (b) Nyi yí mìkplaɔ?

⁷ Ese lɔ gbedasɛ mɔ Yehowa ji mɔ ɖeviwo le kpɔ jijɔ yí anɔ nywiɖe. Yehowa biɔ so jilawo shi mɔ wo le kpɔ ŋcilanmɛ nuʒanʒan koɖo gbɔngbɔnmɛ tɔwo gbɔ nɔ wowo viwo. Jilawo ɖo ato mɔnukpɔkpɔ ɖekpokpui ji akpedo wowo viwo nu nɔ woalɔn Yehowa, amɔŋje yi Se lɔ mɛ keŋ ado afixɔxɔ yi nu. (2 Ese. 6:​6-9; 7:13) Susu ciwo yí taɖo Yehowa dɔn to nɔ Izraɛliviwo domɛtɔ ɖeka yí nyi mɔ wotre fun nɔ wowo vi ɖewo tamɛsɛnsntɔ. (Ʒer. 7:​31, 33) Jilawo deɖo akpɔnɔ wowo viwo shigbe mɔ enu ci wodale bu nɔ alo ci woatre fun nɔ hannɛ o, vɔ woɖo akpɔ wo shigbe cinɔnu ɖe alo enunana vevi ɖe ci yí so Yehowa gbɔ hannɛ.​—Eha. 127:3.

⁸ Nukplamuwo: Yehowa lenɔ ŋkuvi do lé asu koɖo ashi wanɔ nu do wowonɔnɔwo nu veviɖe. Éji mɔ jilawo le lɔn wowo viwo, ébiɔnɔ kɔnŋta wo so lé wowanɔ nu ɖaɖa wowo viwo gbɔ do.

9-11. Nyi yí taɖo Yehowa do se mɔ mɛbu nu ŋgbeci ŋkuvi mɛ nɔ amɛɔ?

⁹ Mɛbu nu ŋgbeci ŋkuvi mɛ nɔ eo o. Ese kpɛtɛkpɛtɛtɔ nɔ Ese Amɛwo lɔwo nu mɔ mɛbu nu ŋgbeci ŋkuvi mɛ nɔ amɛ o.  (2 Ese. 5:21; Rɔm. 7:7) Yehowa na ese cɛ keŋ asɔ kpla enu vevi ɖeka yi mɛwo, eyi nyi mɔ: woɖo aglɔn ta nɔ wowo ji ci yí nyi tamɛbubu, susu koɖo seselelanmɛ wowo tɔwo. Énya mɔ nuvwinwawa tɔnɔ ji so susu koɖo seselelanmɛwo mɛ. (Elo. 4:23) Nɔ Izraɛlivi ɖe ɖe mɔ yí edro vwin yi tɔwo shin doji le yi ji mɛɔ, datɛnŋ sɔ lɔnlɔn wa nu ɖaɖa mɛbuwo gbɔ o. Fɛnca cɛ mɛ yí efyɔ Davidi je. Amɛ nywi enyi gbɔxwe. Vɔ gbeɖekaɔ, mɛbu shi ci ŋkuvi mɛ ni. Edro yi tɔ lɔ kplɔɛ do nuvɔn mɛ. (Ʒaki 1:​14, 15) Davidi wa hashi koɖo nyɔnu lɔ yí te kpɔ mɔ yeable asuɔ; le yi goduɔ, éna wowui.​—2 Sam. 11:​2-4; 12:​7-11.

¹⁰ Nɔ Izraɛlivi ɖe da le ese ci yí nu mɔ mɛɖe nu ŋgbeci ŋmɛ nɔ amɛ jiɔ, Yehowa nyanɔ, ɖo ékpɔnɔ ji mɛ nɔ amɛ. (1 Kro. 28:9) Ese cɛ na yí yi jukɔn lɔ se mɛ mɔ, yewoɖo agbe susu ciwo yí ana yewoaɖe afɔ vwin. Ŋɖɛnyatɔ yí mìwo Da lɔn-amɛ, Yehowa nyi nyao!

¹¹ Nukplamuwo: Denyi lé mìzenɔ le agogbe ɖekɛ yí Yehowa kpɔnɔ o. Ékpɔnɔ enu ci mìnyi le xomɛ alo nu ci mìnyi le ji mɛ. (1 Sam. 16:7) Mìdatɛnŋ awla susu, seselelanmɛ koɖo nuwana ɖekpokpui di o. Éji mɔ mìwo le ɖo nɔnɔmɛ nywiwo le mìwo ji mɛ yí gbedokɔ ŋsɛn mì nɔ woasun mì shi. Vɔ éji hɛnnɛ mɔ mìwo le do jeshi susu vwinwo yí aɖu wo ji, nɔ woŋgbecucu mì mìawa nuvwin o.​—2 Kro. 16:9; Mt. 5:​27-30.

12. Nyi ji yí Moizi Se lɔ tɛ gbe doɔ?

¹² Moizi Se lɔ gbetɛ gbe do ji mɔ Yehowa lɔn enujɔjɔɛwawa. (Eha. 37:28; Ezai 61:8) Éɖo lé woawa nujɔjɔɛ do amɛ nu kpɔwɛ ci yí deɖo afɛn ɖɛ nɔ mì. Nɔ Izraɛliviwo wa do ese ciwo Yehowa do nɔ wo jiɔ, éyranɔ wo. Vɔ nɔ wogbe wawa do gɔnmɛɖose jɔjɔɛ yi tɔwo jiɔ, wokpenɔ fun. Na mìakpɔ Ese Amɛwo lɔwo domɛtɔ amɛve bu.

13-14. Nyi yí ese amɛve ŋkɔtɔwo nɔ Ese Amɛwo lɔwo biɔɔ, yí lé Izraɛliviwo kpɔnɔ nyɔna so wawa do ese ŋtɔ́wo ji mɛ doɔ?

¹³ Sɛn Yehowa ɖekɛ kpaŋ. Ese amɛve ŋkɔtɔwo nɔ Ese Amɛwo lɔwo biɔ so Izraɛliviwo shi mɔ wo le sɔ wowoɖekiwo na Yehowa pleŋpleŋ yí gbekanxle wo mɔ woŋgbesɛn vojuwo o. (Hun. 20:​3-6) Denyi Yehowa ŋtɔ yí akpɔ nyɔna so ese cɛwo mɛ o. Ewaɖeɔ, yi sɛntɔwo yí kpɔ nyɔna so wo mɛ. Nɔ yi sɛntɔwo kpɔtɔ le gbeji niɔ, enuwo jenɔ ji nɔ wo. Vɔ nɔ wotɔ jukɔn buwo mawuwo sɛnsɛn ɔ, wokpenɔ fun.

¹⁴ Bu tamɛ kpɔ so Kannatɔwo nu. Wogbe nyɔnɔnwi Mawu agbeagbe lɔ sɛnsɛn keŋ sɛnnɔ enu ciwo mɛ agbe dele o. Ecɛ na yí wodahɛn nu le wowoɖekiwo nu. (Eha. 115:​4-8) Akpaxwe ɖeka le wowo sɛnsɛn lɔ mɛ yí nyi gbɔdɔndɔn nu xoɖyixoɖyiwo wawa koɖo ɖeviwo sɔsɔ savɔn tamɛsɛnsɛntɔ. Ahanke nɔ Izraɛliviwo gbe Yehowa yí tɔ vojuwo sɛnsɛn ɔ, wodanahɛn nu le wowoɖekiwo nu yí wanɔ enuvevi koɖo wowo xomuwo. (2 Kro. 28:​1-4) Mɛ ciwo yí le ŋsɛn tɔxuwo gbe wawa do Yehowa gɔnmɛɖose jɔjɔɛwo ji. Wozannɔ wowo ŋsɛn lɔ le emɔ dɔndɔn nu yí trenɔ fun nɔ mɛ ciwo yí deɖo mɛɖe koɖo mɛ ciwo yí dele ɖe o. (Eze. 34:​1-4) Yehowa kanxle Izraɛliviwo mɔ yeabiɔ kɔnŋta so mɛ ciwo yí trekɔ fun nɔ nyɔnu koɖo ɖevi ciwo yí deɖo mɛɖe shi. (2 Ese. 10:​17, 18; 27:19) Tovo nɔ ecɛɔ, Yehowa yranɔ yi mɛwo nɔ wole  gbeji ni yí wanɔ nu jɔjɔɛ ɖaɖa wowonɔnɔwo gbɔ.​—1 Efy. 10:​4-9.

15. Nyi yí mìkpla kudo Yehowa nuɔ?

¹⁵ Nukplamuwo: Denyi Yehowa yí mìado hwɛ nɔ mɛ ciwo mɔ yewonyi yi sɛntɔwo gbe wawa do yi sewo ji keŋ wa enuvevi koɖo yi mɛwo o. Vɔ Yehowa lɔn mì; nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nuɔ, ényanɔ. Ésenɔ vevi do mì nu wu vevi ci yí vinɔ senɔ do eviɛ nu. (Ezai 49:15) Taŋfuin dado nu nyɔ lɔ mɛ zeɖeka o, vɔ nɔ yi ga lɔ xoɔ, ábiɔ kɔnŋta nuvwinwatɔ matrɔjimɛwo kudo lé wowa nu do mɛbuwo nu do.

16-18. Agbenɔnɔ kpaxwe ciwo nu yí Moizi Se lɔ kudoɔ, yí nyi yí mìkplaɔ?

¹⁶ Moizi Se lɔ kudo akpaxwe sugbɔ nu nɔ Izraɛliviwo gbenɔnɔ, eyi taɖo ele veviɖe mɔ mɛ ciwo wosɔ ɖo jumɛganwo nɔ Yehowa jukɔn lɔ ɖo aɖo kojo le jɔjɔɛnyinyi mɛ. Kojo ciwo woɖonɔ dekunɔ do gbɔngbɔn mɛ nyɔwo ɖekɛ nu o, wogbekunɔ do evu koɖo tamɛsɛnnuwawa ciwo yí jɔnɔ le amɛwo gblamɛ nu. Do jeshi kpɔwɛ ciwo yí gbɔkɔ.

¹⁷ Nɔ Izraɛlivi ɖe wu mɛɖeɔ, wodewunɔ yɛ can zeɖeka kpoŋ o. Yi jumɛganwo wanɔ numɛkuku so nujɔjɔ lɔ nu gbɔxwe yí asɔ gbeta so nu. (2 Ese. 19:​2-7, 11-13) Jumɛgan lɔwo gbeɖonɔ kojo so enu sugbɔ ciwo kudo gbeshiagbe gbenɔnɔ nu: so enu ciwo yí jɔnɔ le gblamɛ nɔ jumɛviwo keke je enu ciwo yí jɔnɔ le asu koɖo ashiwo gblamɛ ji. (Hun. 21:35; 2 Ese. 22:​13-19) Nɔ jumɛganwo wa nujɔjɔɛ yí Izraɛliviwo wa do Ese lɔ jiɔ, éhɛnnɔ nyɔna vɛ nɔ amɛshiamɛ yí jukɔn lɔ kannɔfu Yehowa.​—1 Ese. 20:​7, 8; Ezai 48:​17, 18.

¹⁸ Nukplamuwo: Akpaxwe ɖeshiaɖe nɔ mìwo gbenɔnɔ le veviɖe nɔ Yehowa. Éji mɔ mìwo le wa nujɔjɔɛ yí alɔn mɛbuwo nɔ mìwakɔ nu ɖaɖa wo gbɔ. Égbedonɔ jeshi enyɔ ci mìnunɔ koɖo enu ci mìwanɔ nɔ mìle xɔmɛ mìwo ɖekɛwo can.​—Ebre. 4:13.

19-21. (a) Lé jumɛganwo koɖo kojoɖotɔwo ɖo awa nu do Mawu mɛwo nuɔ? (b) Lé Moizi Se lɔ glɔn ta nɔ amɛ doɔ, yí nyi mìkpla so mɛɔ?

¹⁹ Yehowa ji mɔ yeaglɔn ta nɔ ye mɛwo nɔ jukɔn ciwo yí trɔdo wo ŋgbekpɔ ŋsɛn dɔndɔn do wo ji o. Eyi taɖo ebiɔ so jumɛganwo koɖo kojoɖotɔwo shi mɔ wo le zan Ese lɔ nɔ amɛshiamɛ, woŋgbetra amɛ mɛ o. Vɔ wodeɖo azan Ese lɔ koɖo akpasɛnsɛn do yi jukɔn lɔ nu o. Woɖo alɔn enujɔjɔɛwawa.​—2 Ese. 1:​13-17; 16:​18-20.

²⁰ Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ yi mɛwo, eyi taɖo edo se ciwo yí aglɔn ta nɔ amɛ ɖekaɖeka nɔ woŋgbewa enumajɔmajɔ do mɛɖe nu o. Le kpɔwɛ mɛ, Ese lɔ na mɔ agbɔnnu gbɔxwe woakan ŋsu do nu nɔ mɛɖe mɔ yɛwa enubaɖa ɖe. Mɛshiamɛ ɖo anya mɛ ci yí do hwɛ yi do ŋɖe  ŋci. (2 Ese. 19:​16-19; 25:1) Nɔ ehweɔ, amɛ amɛve ɖo aɖe kunu mɔ yɛwa nu lɔ gbɔxwe woakando ji. (2 Ese. 17:6; 19:15) Vɔ nɔ enyi mɛ kuɖeka yí kpɔ enubaɖa lɔ tɔxu ɖe? Nuvwinwatɔ lɔ datɛnŋ nu gbeɖe mɔ wodadɔn to nɔ ye o. Ðo Yehowa kpɔ enu ci ewa. Le xomu mɛɔ, vidawo yí ɖo acɛ do wowo xomumɛtɔwo ji, vɔ sɛnxu li nɔ acɛ ŋtɔ́. Nɔ evu ɖewo jɔ le xomu lɔ mɛɔ, eju lɔ mɛganwo yí ɖo acɛ aso kojo lɔ.​—2 Ese. 21:​18-21.

²¹ Nukplamuwo: Yehowa ɖo kpɔwɛ ci yí deɖo afɛn ɖɛ nɔ mì; dewanɔ enumajɔmajɔ ɖekpokpui o. (Eha. 9:7) Éyranɔ mɛ ciwo yí wanɔ do yi gɔnmɛɖosewo ji, vɔ édɔnnɔ to nɔ mɛ ciwo yí zannɔ wowo ŋsɛn le emɔ dɔndɔn nu. (2 Sam. 22:​21-23; Eze. 9:​9, 10) Mɛɖewo wanɔ enubaɖa yí shinɔ nɔ etodɔndɔn, vɔ nɔ Yehowa ga xoɔ, éɖonɔ kojo nɔ wo. (Elo. 28:13) Nɔ wodetrɔ ji mɛɔ, dajinjin o woavado jeshi mɔ “enu kpotu yí é nyi nɔ agɔjetɔ je alɔ̀wo mɛ nɔ Mawu agbuagbu.”​—Ebre. 10:​30, 31.

22-24. (a) Miwo koŋ yí Ese lɔ glɔnnɔ ta nɔɔ, yí nyi yí mìkpla so Yehowa nuɔ? (b) Amɛkanxlenyɔ ciwo yí le Hunhun 22:​22-24 mɛɔ?

²² Mɛ ciwo yí datɛnŋ glɔn ta nɔ wowoɖekiwo koŋ yí Ese lɔ glɔnnɔ ta nɔ, shigbe mɔ nyɔcɔviwo, kposhuwo koɖo mɛdruwo hannɛ. Wonu nɔ Izraɛli kojoɖotɔwo mɔ: “Mí ɖo a kpɔ mɔ wo zannɔ mɛdruwo koɖo nyɔcɔviwo do emɔ jɔjɔɛ ji ma. Mí de ɖo a xɔ avɔnwo le kposhuwo shi do enuɖɔli dumɛ o.” (2 Ese. 24:17) Yehowa dasɛ mɔ yesɔ ɖe le mɛ nɔ mɛ ciwo yí deɖo  mɛɖe o. Édɔnnɔ to nɔ mɛ ciwo yí trenɔ fun nɔ wo.​—Hlɛn Hunhun 22:​22-24.

²³ Ese lɔ gbeglɔnnɔ ta nɔ xomumɛtɔwo so xomumɛtɔ gbɔ dɔndɔn nu. (1 Ese. 18:​6-30) Nɔ mɛɖe dɔn yi xomumɛtɔ ɖe gbɔɔ, jukɔn ciwo yí trɔdo Izraɛli bɔnɔ nu alo ɖenɔ mɔ do yi wawa nu. Tovo nɔ jukɔn cɛwoɔ, Yehowa jukɔn ɖo akpɔ enubaɖabaɖa cɛwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do hannɛ: enu nyɔŋ wonyi.

²⁴ Nukplamuwo: Yehowa ji mɔ mɛ ciwo shi ŋsɛn le ɖo asɔ lɔnlɔn le bu nɔ mɛ ciwo ji wokpɔ ŋsɛn do. Amɛgbɔdɔndɔn akpasɛnsɛntɔ nyɔnɔŋ ni yí eji mɔ yeaglɔn ta nɔ amɛshiamɛ, vevitɔ mɛ ciwo yí deɖo mɛɖe o, égbeji mɔ wo le wa nujɔjɔɛ do wo nu.

25-26. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ lɔnlɔn koɖo jɔjɔɛnyinyi le shigbe mɔ gbɔngbɔn koɖo agbe hannɛɔ? (b) Nyi yí mìakpla le akpaxwe amɛvetɔ mɛ nɔ enyɔta amɛnɛ lɔwoɔ?

²⁵ Lɔnlɔn koɖo jɔjɔɛnyinyi le shigbe gbɔngbɔn koɖo agbe hannɛ; le nyigban jiɔ, enu amɛve cɛwo domɛtɔ ɖe denini nɔ yi vegɔn deli o. Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa wanɔ enujɔjɔɛ do mì nuɔ, enanɔ yí lɔnlɔn ci mìɖo ni gangannɔ doji. Nɔ mìlɔn Mawu koɖo gɔnmɛɖose jɔjɔɛ yi tɔwoɔ, ecucunɔ mì yí mìlɔnnɔ mɛbuwo yí wanɔ enujɔjɔɛ do wo nu.

²⁶ Moizi Se nublabla lɔ kpedo Izraɛliviwo nu yí wowo kacaca koɖo Yehowa sɛnŋ doji. Ele ahan gan, ci Yesu na Ese lɔ vamɛ goduɔ, Mawu jukɔn lɔ degbele Ese lɔ gɔnmɛ o, ɖo wosɔ enu ci yí nyɔ wu Ese lɔ ɖɔli. (Rɔm. 10:4) Apostolo Pɔlu nu so Ese lɔ nu mɔ yinyi “kpɔli nɔ enu ŋtɔŋtɔ ciwo yí gbɔkɔ.” (Ebre. 10:​1, nwt) Akpaxwe amɛvetɔ nɔ enyɔta amɛnɛ lɔwo axo nuxu so enunywi ŋtɔ́wo nu, agbexo nuxu so lé lɔnlɔn koɖo jɔjɔɛnyinyi le veviɖe le Kristo hamɛ lɔ mɛ nu.