Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 9

Jehova o Šupetsiye Maisrayele Gore o Lukiye Fote wa ba Nyaka

Jehova o Šupetsiye Maisrayele Gore o Lukiye Fote wa ba Nyaka

‘O kwana ka matla le dilo tsa go loka. Lefase ka mokana ga lona Jehova o le kwela ka matla.’—PIS. 33:5.

KOŠA 3 Ke Matšhika, Tshepo le Thoka ya Rune

GO FO LEKISIWA *

1-2. (a) Ka mokana ga rune re nyaka ying? (b) King sa gore re ka napa re se tshepa?

KA MOKANA ga rune re nyaka go ratiwa. Fote ka mokana ga rune re ya di nyaka tsa go tšwariwa gabutši. Mo re fo dula re tshwariwa lešidi fote re di bona tsa gore batho ba bangwana a ba re nyake, re ka thomisa go kgongwela le go šekela.

2 Jehova o di tšiba gabutši tsa gore re nyaka go ratiwa le go tshwariwa gabutši. (Pis. 33:5) Re ya di tshepa tsa gore Modimo o re nyaka ka matla fote o nyaka re tshwariwa gabutši. Tsotsone di bonala gabutši mo re lebelela Molawo wo a yyeng a wo neya Maisrayele a berekisa Moše. Mo nkare aa šiyo motho ye a šupetsang gore o kwana nago kela mo nkare o šele o tlanyele ka taba la go kwisiwa go baba, tla o bone gore Molawo wa Moše * o šupetsa byang gore Jehova o na le taba le batho bage.

3. (a) Maroma 13:8-10 yi re king so re se krayang mo re bala Molawo wa Moše? (b) Re nyoko fetola diputsiso difeng ga hlogotaba yowa?

3 Mo re bala Molawo wa Moše, re thogo bona gabutši gore Modimo wa rune Jehova, o re nyaka ka matla. (Bala Maroma 13:8-10.) Ga hlogotaba yowa, re nyoko petapeta ka melawo ye mengwana yo yi yyeng ya neyiwa Maisrayele ke mokane re nyoko fetola diputsiso tsowa: Ke ntaba re re Jehova o makiye molawo wone go šupetsa gore o nyaka batho ka matla? Ke ntaba re re Molawo wone ke mo o tšhutisa gore batho ba tshwariwe gabutši? Bo ba ba neyyeng ditulo tsa go lawola ne di nyaka ba wo berekise byang Molawo wowa? Molawo wowa ke mo o tšhireletsa bomang ka matlamatla? Diphetolo tsa diputsiso tsowa di ka re kgomoletsa, tsa re neya tshepo le go re šutetsa thina le Papa wa rune.—Meber. 17:27; Maroma 15:4.

MOLAWO WA GO ŠUPETSA GORE JEHOVA WA RE NYAKA

4. (a) Ke ntaba re re Molawo wa Moše ke mo o šupetsa gore Modimo o nyaka batho ka matla? (b) Matewu 22:36-40 yi šupetsa gore Jeso o yye a napa a šihlela molawo wofeng?

4 Re šinya re re molawo wa Moše wo šupetsa gore Modimo o nyaka batho ka matla ka taba la gore Jehova o tšhofa ke lerato ga se sengwana le se sengwana so a se makang. (1 Joh. 4:8) Melawo ka mokana ga yona yo Jehova a yi makiyeng o yi tsere ga melawo ye megolo ka mmedi—go nyaka Modimo le go nyaka moyagelani. (Lef. 19:18; Dot. 6:5; bala Matewu 22:36-40.) Molawo wo mogwana le wo mongwana ga yela ya go teya ka ku ga 600 wo šupetsa gore Jehova o nyaka batho ka matla. Tla re boneneng mešupetso ye mengwana ke yowa.

5-6. Jehova o nyaka gore monna le mosadi wage ba make ying, fote o tšiba ying? Re beyisele.

5 Tshepega ga monna kela mosadi wago fote o pasope bana bago. Jehova o nyaka gore monna le mosadi wage ba nyakanane ka matla gore go be tsa go ya go yye. (Gen. 2:24; Mat. 19:3-6) Selo se segolo sa go befa sa go di feta ka moka so motho a ka se makang ke bonghwahla. Hala ga Melawo ye Lesome, go na le taba ya go kwala gabutši yo yi makang gore wa bošupa o gane taba yowa ya bonghwahla. (Dot. 5:18) Ke go ‘sinyela Modimo’ fote motho wa go maka tsotsone o šupetsa gore o na le lešidi ga motho ye a nyalanneng naye. (Gen. 39:7-9) Fote motho ye ba mo makeleng bonghwahla di ka mo kwisa go baba mengwaga ya go tlala ka matla.    

6 Jehova o di tšiba gabutši gore di nyaka monna le mosadi wage ba tshwarane byang. Ke mo a nyaka gore basadi ba Maisrayele ba tshwariwe gabutši. Monna wa gore ne a hlompa Molawo ne a nyoko mo nyaka mosadi wage fote ke mo a ka sa mo hlale ka dilo tsa go sa re selo. (Dot. 24:1-4; Mat. 19:3, 8) Mara mo go ka fo ba go nyarele taba ye kgolo ke mokane monna yewa a re wa mo hlala, ke mo di nyaka a mo neye lephephe la gore le molawong la go šupetsa gore wa mo hlala. Lephephe lowa ke mo le nyoko mo tšhireletsa mo batho ba ka tšhoga ba mo naganele gore o makiye bonghwahla. Go tokegela ga tsotsone, monna ke mo a sa yakgoswele go neya mosadi wage lephephe lone, di šupa nkare ke mo a thomisa ka go bolabodisana le banna ba bagolo gore a kwe so bona ba se naganang. Banna bowa ke mo ba theetsela taba ya bona ke mokane ba leketsa go ba gelepa gore ba sa lesetsane. Jehova ke mo a sa kene taba ye nngwana le ye nngwana ya mo monna wa Leisrayele a hlala mosadi wage ka dilo tsa go fo ya ku. Mara mo Jehova a bona dinepedi tsa mosadi yene, ke mo a mo kwela go baba.—Mal. 2:13-16.

(See paragraphs 7-8) *

7-8. (a) Jehova o yitseri babelegi ba make ying? (Bona sethombhe sa ka tawong ga maghazini wowa.) (b) Re tšhuta ying ga ditaba tsowa?

7 Se sengwana fote ke gore Molawo wowa ke mo o šupetsa gore Jehova o kwelana ka matla le bananyana. Jehova o yitseri babelegi ba neye bana ba bona tso ba di hlokang gore ba phele le gore ba be le senghana sa gabutši le Modimo. Ke mo di nyaka gore babelegi ba berekise lešuba le lengwana le le lengwana lo ba le krayang go tšhutisa bana ba bona ka melawo ya Jehova le go tšhuta go mo nyaka ka matla. (Dot. 6:6-9; 7:13) Se sengwana so se makiyeng gore Jehova a yahlole Maisrayele ke gore ke mo ma maka bana ba wona lešidi la go tshosa. (Jer. 7:31, 33) Ke mo di sa nyake babelegi ba tseya nkare bana ba bona go fo ba dilo nje tsa gore di fo tshwariwa ka mokgo mongwana le wo mongwana, mara ke mo di nyaka ba ba tseye go le so Jehova a ba neyyeng sona fote ba ba tseyele gedimo ka matla.—Pis. 127:3.

8 So re se tšhutang: Jehova o di bona gabutši gore monna le mosadi wage ba tshwarana byang. O nyaka gore babelegi ba ba nyake ka matla ga bana ba bona, fote o nyoko ba wolola babelegi bo ba tshwarang bana ba bona go baba.

9-11. Ke ntaba Jehova a beyye molawo wa gore batho ba sa nabele dilo tsa ba bangwana?

9 Lesetsaneng go nabela. Molawo wa mafelelo ga Lesome la Melawo wo re re sa nabele dilo tsa gore a yi tsa rune. (Dot. 5:21; Maroma 7:7) Jehova o neyye batho bage molawo wowa gore a ba tšhutise taba ye nngwana ye kgolo—ya gore batho bage ba pasope dipelo tsa bona, ba rela menagano ya bona, ka mokgo ba tikwang ka gona le mabolabolelo ya bona. Jehova wa di tšiba tsa gore re šinya re maka dilo tsa go befa ka taba la gore di tlugisela ga dilo tso re di nagang le ka mokgo re tikwang ka gona. (Diy. 4:23) Mo Leisrayele le lesetsa pelo ya lona yi nabela dilo tsa go befa, tsotsone ke mo di ka maka gore a thomise go tshwara ba bangwana lešidi. Mo re beyisa, tsa mohlobo wonone di yye tsa mo tanya ga Kgoši Dafita. Yene gabutšibutši ke mo go le monna wa go loka. Mara tšatši le lengwana o yye a nabela mosadi wa monna ye mongwana. Tsotsone di yye tsa maka gore a sinyele Jehova. (Jak. 1:14, 15) O yye a yetsela le mosadi yewa wa gore a yi wa gage, a leketsa go maka monna wa mosadi yewa setlayela ke mokane a mo makela polane ya gore ba mmolaye.—2 Sam. 11:2-4; 12:7-11.

10 Jehova wa kgona go di bona gore ka ku teng ga pelo go na le ying—ke mo a kgona go di bona mo Leisrayele le sa make tsa go yelana le molawo wa gore motho a sa nabele tsa ye mongwana. (1 Dikor. 28:9) Molawo wa gore ba sa nabele dilo tsa ba bangwana ke mo wo hlaya le gore ba sa nagane dilo tso di ka makang gore ba make dilo tsa go befa. Ka nnete Jehova ke Papa wa go hlalefa fote o re nyaka ka matla!

11 So re se tšhutang: Jehova aa fo bona ka mokgo re leng ka gona ka ho tawong. O bona le so re leng sona ka ku teng teng ga dipelo. (1 Sam. 16:7) Re ka sa di kgone go mo wutametsela ka mokgo re tikwang ka gona, so re se naganang kela so re se makang. O lebelela tsa go bafala ho ga rune fote o re hlohletsela gore re ye mahlong re kene re maka dilo tsa go bafala. Mara o nyaka gore mo re thomisa go nagana dilo tsa go befa, re yakgoswe re di tšhabelela re so ko maka dilo tsa go kekema.—2 Dikor. 16:9; Mat. 5:27-30.

MOLAWO WO NE O HLOHLETSELA BATHO GO MAKA TSA GO LOKA

12. Molawo wa Moše ke mo o šihlela ying?

12 Molawo wa Moše ke mo o šihlela le taba ya gore Jehova tsa go loka o di nyaka ka matla. (Pis. 37:28; Jes. 61:8) Re ka tšhuta gage gore mo ba re motho o mo tshwere gabutši ba ra byang. Jehova o yye a rufa Maisrayele mo ma theetsela molawo wage. Ke mo go kwalela bona mo ba lesetsa go theetsela molawo wa Jehova wa go loka. Tla re bolaboleneng ka melawo ye mengwana ka mmedi ya Lesome la Melawo.

13-14. Melawo ka mmedi ya mathomo ga Lesome lela la Melawo ke mo yi re king, fote go theetsela melawo yone nke go ba gelepiye byang Maisrayele?

13 Berekela Jehova ka pelo ya go felegelela. Melawo ka mmedi ya mathomo ga Lesome la Melawo ke mo wo re Maisrayele ma berekele Jehova ka dipelo tsa go felegelela fote ke mo wo re ba sa rapele medimo ya dithombhe. (Ek. 20:3-6) Melawo yewa ke mo go se ya go gelepa Jehova. Mara ke mo go le ya go gelepa batho bage. Mo batho bage ba ya mahlong ba mo ngangarele ka go tshepega, lephelo la bona ke mo go fo ba mothebenene. Mara mo ba thomisa go rapela medimo ya ditšhaba tse dingwana, lephelo ke mo le thomisa go gakga.

14 Tla re bolaboleneng ka bala ba Makanana. Ke mo ba rapela medimo ya go sa phele ya dithombhe, ba sa rapele Modimo wa nnete. Ba napiye ba ro tipoyilanya ka go maka tsotsone. (Pis. 115:4-8) Mo ba re ba berekela medimo yene ya bona, ke mo ba maka dilo tsa go tšebisa tsa maroga fote ba maka dihlabelo tsa go tshosa ka bana ba bona. Maisrayele le wona ke mo ma tipoyila mo ma lesetsa Jehova ke mokane ma rapela dithombhe, tsotsone di napiye di ba yisa fase, ba kwisa le mitši ya bona go baba. (2 Dikor. 28:1-4) Bo ne ba lawola ba lesetsiye melawo ya Jehova ya go loka. Ke mo ba ba beyye gore ba lawole, mara bona ba napa ba ro totometsa ga bala ba go lelemela le ba nkare baa kgwelakgwehla. (Hezek. 34:1-4) Jehova o butsiye Maisrayele gore o nyoko ba teya go baba mo ba tshwara lešidi basadi ba go sa kgone go tilwela le bana. (Dot. 10:17, 18; 27:19) Ka nthoko ye nngwana, Jehova ke mo a ba rufa batho bage mo ba tshepega fote ba tshwarana gabutši.—1 Mag. 10:4-9.

Jehova wa re nyaka fote wa di bona mo ba bangwana ba re tshwara lešidi (Lebelela serele 15)

15. Re tšhuta ying ka Jehova?

15 So re se tšhutang: A di nyake re sola Jehova mo batho ba gore ba re bona ba berekela Jehova ba maka tsa go tšiba ke bona fote ba kwisa batho bage go baba. Mara Jehova wa re nyaka fote wa di bona mo ba re hlupegisa. O re kwela go baba go feta mo mmane wa ngwana a kwela ngwanage go baba mo a hlupegisiwa. (Jes. 49:15) Le mo a ka fo sa yakgoswe a maka se sengwana ka nako yonone, mo nako yage yi segela, o nyoko yahlola batho ba gore a ba nyake go tisola ba gore ke mo ba sa tshware batho bage gabutši.

MOLAWO WOWA KE MO O NYOKO SIPIDISIWA BYANG?

16-18. Molawo wa Moše ke mo o bereka-bereka byang, fote re tšhuta ying gana hone?

16 Molawo wa Moše ke mo o lawola dilo tsa go tlala maphelong ya Maisrayele, byalo ke mo di nyaka gore banna ba bagolo bo ba kgetiwang gore ba lawole batho ba Jehova ba yahlole batho gabutši. Mmereko wa bona ke mo go le go lawola tso tsa Modimo le tse dingwana tsa mo o kraya batho ba sa tshwarana gabutši kela go makiwwe tse dingwana tsa bokgohlane. Bona tse dingwana ke tsowa.

17 Mo Leisrayele le ka bolaya motho, ke mo ba sa fo yakgoswela go le bolaya. Bagolo ba polekeng yone ke mo ba nyakolla taba yone ke mokane mo ba fetsiye, ke mo ba tseya sepheto sa gore motho yene a bolayiwe kela awwa. (Dot. 19:2-7, 11-13) Ka moka matšatši, bagolo bowa ke mo ba na le dilo tsa go tlala tso ba berekanang natso—tsa go tshwana le mo batho ba lwela diphahlo kela dilo tse dingwana tsa go yelana le manyalo ka ho mitšing. (Ek. 21:35; Dot. 22:13-19) Mo bagolo ba yahlola gabutši ke mokane Maisrayele le wona ma theetsela Molawo, batho ka mokana ga bona ke mo dula ba jabodiye fote setšhaba ke mo se maka gore Jehova a thanakiwe.—Lef. 20:7, 8; Jes. 48:17, 18.

18 So re se tšhutang: Jehova o tseyela hlogong se sengwana le sengwana so re se makang lephelong la rune. O nyaka re tshware ba bangwana gabutši fote re sa ba make swili. Ka moka tso re di makang le tso re di bolabolang wa di bona, le mo re di maka re le makhukhung.—Maheb. 4:13.

19-21. (a) Bagolo le banna bo ba lawolang ke mo di nyaka ba tshwara batho ba Modimo byang? (b) Ke dilo difeng tsa gore Jehova o yye a di beya gore batho ba pasopege, fote re tšhuta ying ga tsotsone?

19 Jehova ke mo a sa nyake gore batho bage ba tshilele ke mekgwa ya go bola ya ditšhaba tsa thina. Tsotsone di makiye gore a botse bagolo le ba go yahlola gore ba sa yi ka gore motho ke mang mo ba berekisa Molawo. Mara bo ne ba yahlola ke mo di sa nyake ba tshwara batho bage go baba kela tsela tsa lešidi. Ke mo di nyaka ba ba yahlola gabutši ka go loka.—Dot. 1:13-17; 16:18-20.

20 Jehova o kwela batho bage go baba, tsotsone di makiye gore a beye melawo gore ba thogo tshwariwa gabutši. Mo re beyisa, Molawo ke mo o makiye gore motho ba sa fo mo yahlolela selo sa gore aa se tšibi. Motho ye a sodiwang ke mo a ka butsisa gore o tlelagiye ke mang. (Dot. 19:16-19; 25:1) Mo ba soko segelela sepheto sa gore o na le molato kela byang, molawo ke mo wo dumela gore go ka bitsiwa nyana dihlatse ka dipedi gore di tle di mo yemelele. (Dot. 17:6; 19:15) Byalo ke mo go makiwa byang mo Leisrayele le sinnye mara taba ya gona yi bonne ke hlatse ka yyoši? Motho yene ke mo a ka sa nape a fetsa ka gore ba ka sa mo make selo, go fediye. Jehova ke mo a bonne tso a di makiyeng. Ka mutšing, ke mo go lawola bo papa, mara go lawola ga bona ke mo go na le mokgero. Ga ditaba tse dingwana tsa ka mutšing, bagolo ba gana hone polekeng ke mo ba di kena ke mokane gwa ba bona ba segelelang sepheto, ya napa yi fetsiwa ka mokgonone.—Dot. 21:18-21.

21 So re se tšhutang: Jehova o re tšhutisa dilo tsa go tlala; a se šiyo le selo ka ssoši so a se makang sa gore se kekemme. O rufa bo ba mo tshepegelang, mara o nyoko ba lukisa bo ba gore a ba lawole gabutši. (2 Sam. 22:21-23; Hezek. 9:9, 10) Ba bangwana ba ka maka dilo tsa go befa, gwa fo šupa nkare a ba makiwi selo, mara mo Jehova a šele a di bona gore nako ya go wolola motho yene yi segele, o nyoko mo lukisa. (Diy. 28:13) Mo ba sa tisole, go se botala ba nyoko di bona tsa gore ‘go baba ka matla go tshwara ke matsogo ya Modimo wa go phela.’—Maheb. 10:30, 31.

GABUTŠIBUTŠI MOLAWO KE MO O PASOPA BOMANG?

Mo bagolo ba lukisa ditaba, ke mo di nyaka ba tshware batho gabutši go šupetsa gore ba kwelana nabo go tshwana le Jehova (Lebelela serele 22) *

22-24. (a) Molawo ke mo wo pasopa bomang ka matlamatla, fote re tšhuta ying ka Jehova ga taba yowa? (b) Eksoda 22:22-24 yi re re pasope ying?

22 Molawo ke mo wo pasopa ba gore ke mo ba sa kgone go tilwela ba go tshwana le bana ba go kgwela ke babelegi, basadi ba go kgwela ke banna le batho ba go tšwa ba sepela. Bo ne di nyaka ba yahlole ku Israyele ba yye ba butsiwa gore: “Le sa kekemisi mo le yahlola motho wa go tšwa a sepela kela ngwana wa go kgwela ke papa fote mo mosadi wa go kgwela ke monna a go kolota o sa mo yamogi kobo yage.” (Dot. 24:17) Le mong motho wa gore ho setšhabeng ba bona nkare a yi selo, Jehova ke mo a mo kwela go baba. Fote o yye a wolola le batho ba gore ke mo ba ba tshwara lešidi.—Bala Eksoda 22:22-24.

23 Molawo ke mo wo pasopa ba mutši ga mehlobo ka moka ya dilo tsa go kekema tsa maroga. (Lifitiko 18:6-30) Batho ba ditšhaba tsa gore di dula thina Maisrayele ke mo ba kwana ka matla le dilo tsowa fote ba bona go se tsa go hlupa, mara batho ba Jehova ne di nyaka ba di tseye go le tsa go silikisa ka matla go tshwana le ka mokgo Jehova a di tseyang ka gona—ba di nyenye.

24 So re se tšhutang: Jehova o nyaka gore bo a ba beyyeng gore ba lawole ba bangwana, ba make dilo gabutši mo ba kene ba tshwere batho ka mokana ga bona bo ba ba lawolang. O hloyye motho wa go reyipana, motho wa go maka tsa maroga le phoofolo le mo motho wa go maka tsa maroga le dibananyana, fote o nyaka go ba tshwara gabutši le go ba pasopa ka moka, ka matlamatla ba gore ba fo leboga mo ba na ba phela.

MOLAWO KE ‘MOŠUPETSO WA DILO TSA GABUTŠI TSO DI SA GA TLANG’

25-26. (a) Ke ntaba re re lerato le go loka di tshwana le moya wo re wo wonang le lephelo? (b) Re nyoko petapeta ka ying ga hlogotaba ya go latela yo yi nyoko bolabolang ka ditaba tsa go yelana le tsowa?

25 Lerato le go loka di tshwana le moya wo re wo wonang le lephelo, go ka sa philegi mo ka ssoši se se šiyo. Mo re thomisa go di tshepa tsa gore Jehova o re tshwara gabutši, le rune re ko kweng gore re thomisa go mo nyaka ka matla. Fote mo ga Modimo re mo nyaka fote re kwana ka matla le melawo yage, re fo kwa di re tšhofa gore re kwane le batho ba bangwana fote re ba tshware gabutši.

26 Molawo wa Moše o makiye gore senghana sa Maisrayele le Jehova go be sa gabutši ka matla. Mara Molawo wone wo yye wa tlusiwa ka nthago ga mo Jeso a tlugiye ho lefaseng, ke mokane gwa beyiwa selo se sengwana sa kawone. (Maroma 10:4) Pawulo wa lepostola mo a hlatolla Molawo o yitseri ke ‘mošupetso wa dilo tsa gabutši tso di sa ga tlang.’ (Maheb. 10:1) Ga hlogotaba ya go latela yo yi nyoko bolabolang ka ditaba tsa go yelana le tsowa, re nyoko petapeta ka dilo tsa go bafala tsa mošaga wonone le gore ke ntaba di nyaka re tshwarane gabutši le go kwana ka ho phutegong ya Sekreste.

KOŠA 109 Nyaka ba Bangwana ka Matla di Tlugisele Pelong

^ ser. 5 Hlogotaba yowa ke ya mathomo ga dihlogotaba ka dine tsa gore di nyoko bolabola ka gore re di tšiba byang tsa gore Jehova wa tihlupa ka rune. Dihlogotaba tse dingwana ka ditharo di nyoko ba ga Sewokamelo sa May 2019. Dihlogotaba tsa gona di re ‘Jehova o Šupetsa Phutego ya Sekreste Gore o Lukiye Fote o yi Nyaka ka Matla,’ ‘Jehova o Šupetsa bo ba Tlelang ke tsa go Baba Gore o Lukiye Fote o ba Nyaka ka Matla,” le ya gore “Go Kgomoletsa bo ba Hlupegisiwang.”

^ ser. 2 GO HLATOLLA LENTSU: Go na le melawo ya go teya ka ku ga 600 ya gore Jehova o yi neyye Maisrayele a berekisa Moše, melawo yone ba re ke “Molawo,” “Molawo wa Moše,” “le lesome la melawo.” Go tokegela ga tsotsone, ka pheta (5) ya dipuku tsa mathomo tsa ka Baebeleng (go tlugisela ka Genesi go segela ga Dotoronoma) ga go tlala go bolabodiwa ka tsona mo go bolabodiwa ka Molawo. Go gongwana mo ba re melawo, ba ra Mangwalo ka mokana ga wona ya Seheberu.

^ ser. 60 DIHLATOLLO TSA DITHOMBHE: Mmane yewa wa Leisrayele o bolabodisana le barwediya bage mo ba kene ba maka tsa go ja. Ka hala nthago ga bona, go na le papa wa mutši wa gore o tšhutisa morwayi wage go pasopa dinku.

^ ser. 64 DIHLATOLLO TSA DITHOMBHE: Bagolo ba gore ba gheyiting ya mutši ba gelepa mosadi wa gore o kgwele ke monna, ho thina gage go na le ngwanage le motho wa go rekisa wa gore aa mo tshwara gabutši.