Skip to content

Skip to table of contents

STUDY ARTICLE 9

Love and Justice Long Israel Bifor

Love and Justice Long Israel Bifor

“[Jehovah] hemi laekem olketa wei wea i [followim justice]. Dastawe lav blong hem hemi kasem evri ples long wol.”—SAMS 33:5.

SONG 3 Jehovah Givim Strong, Hope, and Wei for No Fraet

WANEM IUMI BAE STORYIM *

1-2. (a) Wanem nao iumi evriwan laekem? (b) Wanem nao iumi sure long hem?

IUMI evriwan laekem samwan for lovem iumi. And iumi evriwan laekem narawan for treatim iumi gud. Sapos iumi evritaem no savve kasem love and justice, maet bae iumi no garem hope and iumi feel iusles.

2 Jehovah savve iumi barava laekem love and justice. (Sams 33:5) Iumi sure God barava lovem iumi and hem laekem olketa narawan for treatim iumi gud. Diswan barava showaot klia taem iumi lukluk gud long Law wea Jehovah givim long nation bilong Israel thru long Moses. Sapos iu barava feel sorre tumas bikos samwan treatim iu long wei wea no followim justice or no showimaot love long iu, plis lukim hao Law bilong Moses * showimaot wei wea Jehovah barava tingim pipol bilong hem.

3. (a) Olsem Rome 13:8-10 showimaot, wanem nao iumi lanem taem iumi studyim Law bilong Moses? (b) Olketa wanem kwestin nao bae iumi storyim long disfala study?

3 Taem iumi studyim Law bilong Moses, iumi savve lanem hao Jehovah God hem barava lovem iumi. (Readim Rome 13:8-10.) Insaed disfala study, bae iumi story raonem samfala long olketa law hia and bae iumi ansarem olketa kwestin hia: Why nao love hem faondeson bilong Law bilong Moses? Why nao iumi sei Law bilong Moses mekhae long justice? Hao nao olketa wea garem responsibility mas iusim Law bilong Moses for judge? Hu nao main wan wea Law bilong Moses protectim? Ansa bilong olketa kwestin hia savve barava comfortim iumi, givim hope, and mekem iumi for fren gud witim Dadi wea lovem iumi.—Acts 17:27; Rome 15:4.

LOVE HEM FAONDESON BILONG LAW BILONG MOSES

4. (a) Why nao iumi fit for sei love hem faondeson bilong Law bilong Moses? (b) Olsem Matthew 22:36-40 storyim, olketa wanem komandment nao Jesus story abaotem?

4 Iumi fit for sei love hem faondeson bilong Law bilong Moses bikos love nao muvim Jehovah for duim evri samting. (1 John 4:8) Evri Law hia wea Jehovah givim hem depend nomoa long tufala important law, hem nao for lovem God and lovem narawan. (Levitikas 19:18; Diutronomi 6:5; readim Matthew 22:36-40.) So each wan long winim 600 komandment hia wea part long datfala Law hem savve teachim iumi abaotem love bilong Jehovah. Bae iumi storyim samfala example.

5-6. Wanem nao Jehovah laekem olketa wea marit for duim, and wanem nao Jehovah luksavve long hem? Storyim example.

5 Mas faithful long marit partner bilong iu, and lukaftarem olketa pikinini. Jehovah laekem tufala wea marit for garem love wea barava strong mekem tufala savve lovem each other for full laef bilong tufala. (Jenesis 2:24; Matt. 19:3-6) Adultery hem wanfala barava nogud wei wea brekem Law bilong Jehovah and hem barava no showimaot love. Dastawe, mek-seven Law long Ten Komandment stopem wei for duim adultery. (Diutronomi 5:18) Hem wanfala sin againstim God and hem spoelem marit partner. (Jenesis 39:7-9) Marit partner wea mas deal witim partner bilong hem wea duim adultery maet feel sorre tumas for longfala taem.

6 Jehovah barava lukluk long wei wea olketa marit partner treatim each other. Samting wea hem barava lukluk for hem nao hem for olketa Israelite treatim gud waef bilong olketa. Hasband wea respectim law and lovem waef bilong hem bae no divorcem from eni smol samting nomoa. (Diutronomi 24:1-4; Matt. 19:3, 8) Bat sapos wanfala big problem kamap and tufala divorce, hasband mas givim waef wanfala pepa for divorce. Datfala pepa bae protectim woman hia for olketa no accusim hem long wei for durong. And tu, bifor man fit for kasem pepa for divorce, luk olsem hem mas story witim olketa elder bilong datfala taon. Datwan givim chance for olketa elder savve helpem tufala for stretem problem and no divorce. Taem wanfala Israelite divorcem waef for eni selfish reason, Jehovah no evritaem duim samting for stopem datwan. Nomata olsem, hem lukim tias bilong datfala waef and hem tingim feeling bilong hem.—Malakae 2:13-16.

Jehovah laekem olketa pikinini for feel sef and kasem protection taem parents lukaftarem and teachim olketa long wei wea showimaot love (Lukim paragraf 7-8) *

7-8. (a) Wanem nao Jehovah komandim parents for duim? (Lukim piksa long kava.) (b) Olketa wanem leson nao iumi lanem?

7 Law bilong Moses showimaot tu hao Jehovah barava kea abaotem olketa pikinini. Jehovah komandim parents for provaedem olketa samting wea pikinini needim long physical and spiritual wei. Jehovah sei parents mas iusim evri chance for helpem pikinini for minim and tinghae long Law bilong hem and for lane for lovem hem. (Diutronomi 6:6-9; 7:13) Wanfala reason why Jehovah panisim olketa Israelite hem bikos olketa barava spoelem nogud olketa pikinini. (Jeremaea 7:31, 33) Parents mas ting long olketa pikinini olsem present from Jehovah wea olketa mas lukaftarem gud, and no ting long olketa olsem property bilong olketa wea olketa savve leavim nomoa or spoelem.—Sams 127:3.

8 Olketa leson: Jehovah barava lukluk long wei wea olketa marit partner treatim each other. Hem laekem olketa parents for lovem pikinini bilong olketa, and hem bae judgem olketa sapos olketa no treatim gud olketa pikinini.

9-11. Why nao Jehovah givim law for stopem wei for kavet?

9 No kavet. Last law long Ten Komandment hem stopem wei for kavet, wea minim wei for laekem samting wea hem bilong nara man. (Diutronomi 5:21; Rome 7:7) Jehovah givim disfala law for teachim wanfala important leson, hem nao for pipol bilong hem for mas protectim heart bilong olketa, wea minim, tingting, feeling, and why olketa duim samting. Hem savve tingting and feeling for laekem nogud samting nao savve mekem man for duim nogud samting. (Provebs 4:23) Sapos wanfala Israelite letem feeling for laekem nogud samting for grow insaed heart bilong hem, bae gogo hem duim samting for spoelem narawan. Olsem example, tingim King David. Hem wanfala gud man. Bat wantaem, hem kavetem waef bilong narafala man. Gogo feeling bilong hem mekem hem sin. (Jas. 1:14, 15) David duim adultery, laea long hasband bilong datfala woman, and then talem olketa for killim dae datfala hasband.—Mektu Samuel 11:2-4; 12:7-11.

10 Jehovah hem savve taem wanfala Israelite brekem datfala law abaotem kavet. Hem lukim heart bilong man. (Fas Kronikols 28:9) Datfala law for no kavet hem showimaot long pipol bilong hem hao olketa mas stap klia long olketa tingting wea savve lead go long wei duim samting wea no stret. Datwan showimaot Jehovah hem wanfala wisefala dadi wea barava lovem pipol bilong hem!

11 Olketa leson: Jehovah lukluk long wanem iumi duim and hem lukluk long heart, wea minim tingting and really wei bilong iumi. (Fas Samuel 16:7) No eni tingting, feeling, or samting iumi duim savve haed from hem. Hem evritaem lukluk for gudfala wei bilong iumi and encouragem iumi for duim gud samting. Bat hem laekem for iumi luksavve and aotem eni rong tingting wea iumi garem bifor datwan lead go long wei for duim nogud samting.—Mektu Kronikols 16:9; Matt. 5:27-30.

LAW BILONG MOSES MEKHAE LONG JUSTICE

12. Wanem nao law bilong Moses mekhae long hem?

12 Law bilong Moses mekhae long wei wea Jehovah lovem justice. (Sams 37:28; Aesaea 61:8) Jehovah nao perfect example long wei for showimaot justice. Taem olketa Israelite obeyim olketa law bilong Jehovah, olketa kasem gud samting. Taem olketa no followim olketa raeteous standard bilong hem, olketa kasem nogud samting. Distaem bae iumi storyim nara tufala law bilong Ten Komandment.

13-14. Wanem nao tufala first law bilong Ten Komandment, and hao nao wei for obeyim tufala law hia helpem olketa Israelite?

13 Worshipim Jehovah nomoa. Tufala first law bilong Ten Komandment sei olketa Israelite mas worshipim Jehovah nomoa, and no worshipim olketa idol. (Eksodas 20:3-6) Jehovah no givim tufala law hia bikos hem laek for kasem samting, bat hem givim for helpem pipol bilong hem. Taem pipol bilong hem faithful, olketa kasem blessing. Taem olketa worshipim olketa difren god, olketa kasem nogud samting.

14 Olsem example, tingim pipol long Canaan. Olketa no worshipim trufala God wea laef bat olketa worshipim olketa iusles idol. Datwan barava spoelem olketa. (Sams 115:4-8) Insaed worship bilong olketa, olketa duim barava nogud samting saed long sex, and sakrifaesim olketa pikinini tu. Taem olketa Israelite worshipim olketa idol and no obeyim Jehovah, olketa spoelem olketa seleva and famili bilong olketa. (Mektu Kronikols 28:1-4) Olketa wea garem responsibility for lead rejectim standard bilong Jehovah saed long justice. Olketa iusim paoa bilong olketa long rongfala wei and olketa spoelem pipol wea olketa shud lukaftarem. (Esikiel 34:1-4) Jehovah sei bae hem judgem eniwan wea spoelem olketa woman and pikinini wea no garem eniwan for protectim olketa. (Diutronomi 10:17, 18; 27:19) Bat taem pipol bilong hem obey and showimaot justice long narawan, hem blessim olketa.—Fas Kings 10:4-9.

Jehovah lovem iumi and savve taem samwan spoelem iumi (Paragraf 15 storyim diswan)

15. Olketa wanem leson nao iumi lanem abaotem Jehovah?

15 Olketa Leson: No eniwan fit for blamem Jehovah sapos samwan wea sei hem worshipim Jehovah no followim olketa standard bilong hem and hem spoelem narawan. Tru samting nao, Jehovah lovem iumi and savve taem narawan spoelem iumi. Jehovah feelim pain wea iumi kasem winim wanfala mami wea feel sorre taem baby bilong hem safa. (Aesaea 49:15) Nomata maet hem no kwiktaem stretem datwan, gogo bae hem judgem eniwan wea spoelem narawan and wea no repent.

HAO OLKETA SHUD FOLLOWIM LAW BILONG MOSES

16-18. Hao nao Law bilong Moses helpem olketa Israelite, and olketa wanem leson nao iumi lanem?

16 Law bilong Moses hem for helpem olketa Israelite long evri part long laef bilong olketa, dastawe hem barava important for olketa wea Jehovah markem for mas followim olketa standard bilong Jehovah taem olketa judgem pipol. Olketa garem responsibility for judgem olketa case saed long worship, olketa raoa, and taem eniwan brekem law. Bae iumi storyim samfala example.

17 Sapos eni Israelite killim dae samwan, bae olketa no stretawe killim hem dae. Olketa elder long datfala taon bae lukluk raonem diswan bifor olketa disaedem sapos hem mas dae. (Diutronomi 19:2-7, 11-13) Olketa man hia mas judgem tu staka nara samting long laef, olsem olketa raoa saed long property, and tu olketa problem midolwan hasband and waef. (Eksodas 21:35; Diutronomi 22:13-19) Taem olketa judge followim justice and olketa Israelite obeyim Law, evriwan kasem gud samting, and Jehovah kasem praise.—Levitikas 20:7, 8; Aesaea 48:17, 18.

18 Olketa leson: Evri samting wea iumi duim long laef hem important long Jehovah. Hem laekem iumi for showimaot justice and love taem iumi deal witim olketa narawan. And hem lukim wanem iumi talem and duim nomata taem iumi stap long haos bilong iumiseleva.—Heb. 4:13.

19-21. (a) Hao nao olketa elder and judge mas deal witim pipol bilong God? (b) Hao nao Law bilong Moses protectim pipol, and olketa wanem leson nao iumi lanem?

19 Jehovah no laekem pipol bilong hem for followim olketa nation wea stap raonem olketa wea no showimaot justice. Dastawe hem sei olketa elder and olketa judge mas no teksaed taem olketa helpem pipol for followim law bilong God. Bat taem olketa judgem pipol, olketa mas no raf or ova tumas. Olketa judge hia mas tinghae long justice.—Diutronomi 1:13-17; 16:18-20.

20 From Jehovah tingim pipol bilong hem, hem putim olketa law for protectim man. Olsem example, Law hem stap wea mekem hem hard lelebet for eniwan talem laea samting for accusim narawan. Law sei man garem raet for savve hu nao accusim hem. (Diutronomi 19:16-19; 25:1) And bifor olketa savve givim judgment, tufala or moa witness mas givim pruv wea showimaot hem guilty. (Diutronomi 17:6; 19:15) Waswe sapos wanfala Israelite man hem brekem law bat wanfala man nomoa lukim? Disfala man wea brekem law shud no tingse bae hem no kasem panis. Jehovah lukim wanem hem duim. And tu nomata dadi garem paoa insaed famili, paoa bilong hem olsem hed hem garem spialaen. Olketa elder long Israel garem responsibility for mas deal witim samfala problem insaed long famili and olketa nao bae disaedem wanem bae happen.—Diutronomi 21:18-21.

21 Olketa leson: Jehovah showimaot perfect example. Hem showimaot justice long evri samting. (Ps. 9:7, NW.) Jehovah savve blessim olketa wea faithful for followim standard bilong hem, bat hem panisim olketa wea iusim paoa long rongfala wei. (Mektu Samuel 22:21-23; Esikiel 9:9, 10) Maet hem luk olsem samfala wea duim nogud samting no kasem panis for datwan, bat long taem wea Jehovah markem bae hem judgem olketa. (Provebs 28:13) And sapos olketa no repent, bae olketa faendaot hao judgment bilong God wea laef hem samting wea man fit for fraetem.—Heb. 10:30, 31.

HU NAO MAIN WAN WEA LAW BILONG MOSES PROTECTIM?

Taem olketa elder deal witim eni problem, olketa mas showimaot love and justice olsem Jehovah (Paragraf 22 storyim diswan) *

22-24. (a) Olketa hu nao main wan wea Law protectim, and olketa wanem leson nao iumi lanem abaotem Jehovah? (b) Wanem warning nao stap long Eksodas 22:22-24?

22 Main wan wea Law protectim nao hem olketa wea no savve protectim olketa seleva, olsem pikinini wea no garem dadi and mami, olketa widow, and olketa wea kam from nara ples. Olketa judge long Israel kasem disfala komand: “Yufala mas falom stretfala wei long kot fo olketa strensa an olketa pikinini wea dadi blong olketa i dae. An sapos wanfala wido hemi kaon long yufala, yufala mas no tekem kaleko blong hem fo mekem hemi sensimbaek kaon blong hem.” (Diutronomi 24:17) Jehovah lovem and tingim olketa long community wea pipol isi for spoelem olketa. And hem panisim eniwan wea duim datwan.—Readim Eksodas 22:22-24.

23 From Law stopem wei for duim sex witim eni famili member, datwan protectim olketa insaed famili. (Levitikas 18:6-30) Pipol long olketa nation wea stap raonem Israel acceptim and ting hem olraet nomoa for duim kaen wei olsem, bat pipol bilong Jehovah mas no ting olsem. Olketa mas heitim kaen wei hia, olsem Jehovah heitim tu.

24 Olketa leson: Jehovah laekem evriwan wea garem responsibility for mas lovem and kaen long pipol wea olketa lukaftarem. Hem heitim wei for spoelem narawan saed long sex and hem laek for protectim and showimaot justice for evriwan, especially olketa wea no savve protectim olketa seleva.

LAW BILONG MOSES HEM SHADOW BILONG OLKETA GUDFALA SAMTING WEA BAE KAM

25-26. (a) Why nao love and justice hem olsem wei for brith and laef? (b) Wanem nao bae iumi storyim long nara thrifala article wea storyim disfala topic?

25 Sapos man no brith, hard for hem laef. Sapos man no garem love hard for hem showimaot justice. Taem iumi barava sure Jehovah showimaot justice long iumi, love bilong iumi for hem bae grow. Taem iumi lovem God and lovem olketa raeteous standard bilong hem, bae iumi lovem nara pipol and showimaot justice tu.

26 Datfala Law covenant hem strongim wei wea olketa Israelite fren gud witim Jehovah. Nomata olsem, Jesus finisim datfala Law taem hem dae, and hem startim niu samting wea winim datwan. (Rome 10:4) Aposol Paul storyim hao Law hem shadow bilong olketa gudfala samting wea bae kam. (Heb. 10:1) Nara thrifala article wea bae storyim disfala topic, bae showimaot samfala long olketa gudfala samting hia, and why hem important for showimaot love and justice insaed Christian kongregeson.

SONG 109 Barava Lovem Narawan From Heart

^ par. 5 Disfala article hem first wan long fofala article wea bae storyim why iumi sure Jehovah kea for iumi. Nara thrifala article bae kamap long Wastaoa magasin bilong May 2019. Long olketa study article hia, bae iumi storyim hao for showimaot love and justice insaed Christian kongregeson, hao olketa elder protectim kongregeson and hao parents savve protectim olketa pikinini from sexual abuse, and hao iumi savve comfortim olketa wea kasem sexual abuse taem olketa pikinini.

^ par. 2 MINING BILONG WANFALA TOKTOK: Jehovah givim winim 600 law long olketa Israelite thru long Moses and olketa savve kolem diswan “Law bilong Moses,” “datfala Law,” or “olketa komandment.” And olketa iusim disfala toktok “Law” for minim tu first faevfala buk long Bible (Genesis go kasem Deuteronomy) and samfala taem diswan minim evri Hebrew Scripture.

^ par. 60 PIKSA: Wanfala Israelite woman hem story witim olketa dota bilong hem taem hem redyim kaikai for famili. Long bihaen, dadi trainim son bilong hem for lukaftarem sheepsheep.

^ par. 64 PIKSA: Olketa elder wea sidaon long gate bilong taon helpem widow woman and pikinini bilong hem wea wanfala bisnisman ravem.