1-2. (a) So svako amendar mangela? (b) Ko so šaj te ova sigurna?

SVAKO amendar mangela te ovel manglo hem avera premalo oljeste te ponašinen pe pravedno. Ako o mangipe hem i pravda niked na mothovi pe premalo amende amen osetinaja amen but lošno hem so na vredinaja nisose.

² O Jehova džanela so amen but mangaja premalo amende te mothovi pe mangipe hem pravda (Ps. 33:5). Ov but mangela amen hem mangela avera te oven pravedna premalo amende. Ko odova ka uverina amen ako pošukar pendžaraja amen e zakoneja kova o Jehova dindža e Izraelcendže prekalo o Mojsije. Ako osetineja so falini tuče mangipe ja patineja sebepi i nepravda, razmislin odoljestar sar e Mojsijeso zakon * mothovi kobor o Jehova brinini pe e manušendže kola služinena oljese.

3. (a) Premalo lafija kotar Rimskonendže 13:8-10, so šaj te dikha dži proučinaja e Mojsijeso zakon? (b) Ko kola pučiba ka odgovorina ko akava članko?

³ Dži proučinaja e Mojsijeso zakon šaj te dikha save nežna osećanja o Jehova isi lje premalo amende. (Čitinen Rimskonendže 13:8-10.) Ko akava članko ka dikha samo nekobor odredbe ando odova zakon hem ka odgovorina ko akala pučiba: Sose šaj te phena so e Mojsijeso zakon temeljini pe ko mangipe? Sose šaj te phena so odova zakon podupirindža i pravda? Sar o starešine hem o sudije valjandže te ičeren pe ko odova zakon? Hem kas o Zakon posebno arakhlja? O odgovorija ko akala pučiba ka utešinen amen, ka den amen nada hem ka pomožinen amen te ova pana  popaše amare manglje Dadeja kova tano ko nebo (Čer. 17:27; Rim. 15:4).

4. (a) Sose šaj te phena so e Mojsijeso zakon temeljindža pe ko mangipe? (b) Premalo lafija kotar Matej 22:36-40, kola zapovestija o Isus istaknindža?

⁴ Amen šaj te phena so e Mojsijeso Zakon temeljindža pe ko mangipe, sose o Jehova sa čerela kotar mangipe (1. Jov. 4:8). O Jehova celo odova zakon temeljindža ko duj osnovna zapovestija - te manga e Devlje hem amare pašutnen (3. Moj. 19:18; 5. Moj. 6:5; čitinen Matej 22:36-40). Odoljese amen na hijam iznenadime so svako ando 600 zakonija mothovi amendže diso ando Jehovaso mangipe. Te dikha akana disave primerija.

5-6. Sar o Jehova mangela o rom hem i romni te ponašinen pe jekh premalo aver hem so ov dikhela? Vačer jekh primer.

⁵ Ov verno te romese ja romnjače hem brinin tut te čhavendže. O Jehova mangela o rom hem i romni te oven ljen baro mangipe kova ka trajini celo dživdipe (1. Moj. 2:24; Mat. 19:3-6). I preljuba tani jekh kotar najlošna buča so džiko šaj te čerel pe romese ja pe romnjače. Odoljese, i eftato ando Deš zapovestija zabranini i preljuba (5. Moj. 5:18). Odova tano greh anglo Devel hem anela bari dukh e romese ja e romnjače (1. Moj. 39:7-9). O rom ja i romni kola tane prevarime, beršenca palo odova šaj te osetinen bari dukh ko po vilo.

⁶ O Jehova dikhela sar o rom hem i romni ponašinena pe jekh premalo aver. Posebno hine ljese važno o roma ko Izrael te ponašinen pe šukar premalo pe romnja. O Izraelco kova poštujinžda e Mojsijeso zakon manglja pe romnja hem na razvodindža pe olatar sebepi disave tikne problemija (5. Moj. 24:1-4; Mat. 19:3, 8). Ama ako hine dijekh ozbiljno problemi hem razvodindža pe olatar, tegani ov valjandža te del la potvrda ando razvod. Odoljese so hine la akija potvrda, niko naštine te krivini la so čerdža nemoral. Ama angljeder o rom te del pe romnjače akija potvrda ando razvod, ov prvo morandilo te džal te rodel savet e starešinendar andi odija diz. Adžahar o starešine šaj hine te pomožinen ljen te spasinen po brak. O Jehova na mešindža pe svako puti ked dijekh Izraelco razvodindža pe kotar pi romni sebepi disavo sebično razlog. Ama, o Jehova dikhlja kobor but asva čhordža i romni hem kobor bari dukh osetindža (Mal. 2:13-16).

7-8. (a) Savi zapovest o Jehova dindža e roditeljendže? (Dikh i slika ko početko ando akava časopis.) (b) So šaj te sikljova ando odova?

⁷ Isto adžahar, e Mojsijeso zakon mothovi so o Jehova mangela o čhave te oven bahtalje hem zaštitime. O Jehova dindža zapovest e roditeljendže te brininen pe kotar pe čhavenge fizička hem duhovna potrebe. O roditeljija valjandže te koristinen svako prilika te pomožinen pe čhavendže te haljoven hem te mangen e Jehovaso zakon (5. Moj. 6:6-9; 7:13). Jekh razlog sose o Jehova kaznindža e Izraelcen hine odova so disave oljendar ponašindže pe grubo premalo pe čhave (Jer. 7:31, 33). O roditeljija na ismindže te ponašinen pe lošno pe čhavenca ja te na brininen pe oljendar. On valjandže te dikhen pe čhaven sar nasledstvo ando Jehova, sar but vredno poklon (Ps. 127:3).

⁸ So sikljovaja: O Jehova but šukar dikhela sar o rom hem i romni ponašinena pe jekh premalo aver. Ov mangela o roditeljija te mangen pe čhaven hem oljen dikhela odgovorna ko odova sar ponašinena pe premalo pe čhave.

9-11. Sose o Jehova zabranindža pe narodose te mangel okova soj tano avereso?

 ⁹ Ma mang te ovel toklo diso soj tano avereso. I zadnjo ando Deš zapovestija zabranindža e Izraelcendže te mangen diso soj tano avereso (5. Moj. 5:21; Rim. 7:7). O Jehova akalje zakoneja manglja te sikavi pe narodo kobor tano važno te arakhen po vilo, so uključini o mislija hem o osećanja. Ov džanela so o lošna delija avena ando lošna mislija hem osećanja (Godž. 4:23). Ako bi jekh Izraelco mukela ko oljeso vilo te barjon neispravna želje, tegani bi verovatno povredini averen odoljeja sar ponašini pe. Na primer, o kralj David čerdža akija greška. Ov hine šukar manuš. Ama, ko jekh trenutko manglja jekha romnja koja na hine oljesi. Odija želja čhidža lje te čerel greh (Jak. 1:14, 15). O David čerdža preljuba odola romnjaja, a palo odova manglja te hovavi olake rome. A ked naštine odova te čerel, ov mudardža lje (2. Sam. 11:2-4; 12:7-11).

¹⁰ O Jehova džandža ked dijekh Izraelco na šundža odija zapovest, sose ov čitini amaro vilo (1. Let. 28:9). Prekalo akava zakon, o Jehova manglja te podstaknini pe slugen te borinen pe protiv o mislija kola ljegarena dži ko lošna postupkija. O Jehova čače tano mudro Dad kova brinini pe amendže!

¹¹ So sikljovaja: O Jehova na dikhela samo save hijam avrijal. Ov dikhela andral ko amaro vilo save manuša čače hijam (1. Sam. 16:7). Ando Jehova našti te garava ništa – ni o mislija, ni odova so osetinaja ko amaro vilo, a ni odova so čeraja. Ov rodela o šukar ano amende hem podstaknini amen te ova šukar. Ama, mangela te pendžara hem te kontrolišina o lošna mislija angljeder so ka ljegaren amen ko odova te čera diso pogrešno (2. Let. 16:9; Mat. 5:27-30).

12. So sikadža e Mojsijeso zakon?

¹² Isto adžahar, e Mojsijeso zakon sikadža so o Jehova mangela i pravda (Ps. 37:28; Isa. 61:8). O Jehova dindža savršeno primer sar šaj te ova pravedna premalo avera. Ked o Izraelcija šundže o zakonija so dindža ljen o Jehova, on hine ljen oljeso blagoslov. Ked na šundže lje, tegani patindže. Te dikha pana duj ando odola Deš zapovestija.

13-14. Kola hine o prva duj zapovestija hem sose hine šukar e Izraelcendže te šunen ljen?

¹³ Ov verno samo e Jehovase. Kotar o prva duj zapovestija, ando Izraelcija očekujindža pe te oven verna samo e Jehovase hem te na klaninen pe e idolendže (2. Moj. 20:3-6). Ako bi šunena odola zapovestija, tegani on bi ovela ljen korist, a na o Jehova. Ked o Izraelcija hine verna e Jehovase, on hine uspešna ko sa so čerdže. A ked počmindže te klaninen pe e devljendže ando avera narodija, tegani hine ljen pharipa.

¹⁴ Te razmislina save hine o Hanancija. On na služindže e Devljese kova tano čačutno hem dživdo, nego klanindže pe e idolendže kola nane dživde. Odoljese on but rumisalje (Ps. 115:4-8). Ki oljengi religija čerdže pe odvratna seksualna buča hem hine ljen običaj te žrtvuijnen e čhavoren. Isto adžahar, ked o Izraelcija ačhadže e Jehova hem počmindže te klaninen pe e idolendže, tegani čerdže razna gadna buča hem andže bari dukh pe porodicendže (2. Let. 28:1-4). O starešine hem o sudije na ičerdže pe ko e Jehovase pravedna merilija. On lošno koristindže pi moć, mučindže okoljen so hine slaba hem so na hine ko te zaštitini ljen (Ezek. 34:1-4). O Jehova upozorindža e Izraelcen so ka kaznini okoljen so mučinena e romnjen hem e čhaven koljen niko na arakhi (5. Moj.  10:17, 18; 27:19). Ama kotar aver strana, o Jehova blagoslovindža e Izraelcen ked on hine oljese verna hem ked jekh premalo jekheste hine pravedna (1. Kralj. 10:4-9).

15. So šaj ando prva duj zapovestija te sikljova ando Jehova?

¹⁵ So sikljovaja: Na valjani te krivina e Jehova ked disave kola phenena so služinena oljese na šunena oljese merilija hem čerena lošnipe oljese narodose. Ama, ov mangela amen hem džanela ked trpinaja nepravda. Ov osetini amari dukh pobuter nego li jekh daj so osetini pe čhavesi dukh (Isa. 49:15). Iako možda na ka čerel diso odma, o Jehova sigurno ka sudini okoljendže so na kajindže pe odoljese so čerdže lošnipe averendže.

16-18. So hine sa uključimo ko Mojsijeso zakon hem so šaj te sikljova ando odova?

¹⁶ Ko Mojsijeso zakon hine uključime but buča kotar e Izraelcengo dživdipe. Odoljese hine but važno o starešine te sudinen pravedno e Jehovase narodose. On rešindže o buča kola tane povezime e duhovno bučenca. Ama isto adžahar hine ljen odgovornost te rešinen o kavge hem o prestupija. Te dikha nekobor primerija.

¹⁷ Ako bi jekh Izraelco mudari džikas, na bi obavezno ovela mudardo. O starešine andi oljesi diz najangljeder bi rodena sar alo dži odova te ovel o mudaribe. A palo odova bi anena odluka da li valjani te ovel kaznimo adžahar so bi ovela mudardo (5. Moj. 19:2-7, 11-13). O starešine pravedno sudindže hem ko but avera buča ko Izraelcengo dživdipe, sar soj tane o kavge sebepi o imanje ja problemija ko brak (2. Moj. 21:35; 5. Moj. 22:13-19). Ked o starešine pravedno sudindže hem ked o Izraelcija šundže o Zakon, tegani sare hine blagoslovime, a odova slavindža e Jehova (3. Moj. 20:7, 8; Isa. 48:17, 18).

¹⁸ So sikljovaja: Sa so čeraja ko amaro dživdipe tano važno e Jehovase. Ov mangela premalo avera te ova pravedna hem te mothova mangipe. Ov dikhela so vačeraja hem so čeraja, čak ked niko na dikhela amen (Jevr. 4:13).

19-21. (a) Sar o starešine hem o sudije valjandže te ponašinen pe premalo e Devljeso narodo? (b) Save zakonija dindža o Jehova te zaštitini pe narodo hem so sikljovaja ando odova?

¹⁹ O Jehova manglja te zaštitini pe narodo ando lošno uticaj kotar avera narodija. Odoljese rodindža kotar starešine hem o sudije te na čeren razlika maškaro manuša dži primeninena o Zakon. Ama isto adžahar, okola so sudindže na ismindže te oven gruba hem stroga premalo manuša, nego valjandže te mangen i pravda (5. Moj. 1:13-17; 16:18-20).

²⁰ O Jehova haljilo sar osetini pe oljeso narodo hem odoljese dindža zakonija te šaj svako te ovel zaštitimo andi nepravda. Na primer, o Zakon pomožindža retko te desini pe džiko te ovel nepravedno optužimo so  čerdža diso lošno. Svako manuš hine lje pravo te džanel ko optužindža lje (5. Moj. 19:16-19; 25:1). Angljeder te ovel džiko osudimo, valjandže najhari duj svedokija te vačeren da li čače hine odova adžahar (5. Moj. 17:6; 19:15). A so bi ovela jekhe Izraelcoja kova čerdža disavi lošno buti, a dikhlja lje samo jekh svedoko? Ov na valjandža te mislini so na ka ovel kaznimo odoljese so čerdža. O Jehova dikhlja so čerdža. Ki porodica o dad hine lje autoritet, ama odova autoritet hine ograničimo. O starešine andi diz hine ljen odgovornost te rešinen disave problemija ki porodica hem ko krajo te anen odluka (5. Moj. 21:18-21).

²¹ So sikljovaja: Sa so čerela o Jehova tano pravedno hem odoljese valjani te ova sar oljeste (Ps. 9:7). Ov blagoslovini okoljen kola živinena premalo oljese merilija, a kaznini okoljen kola lošno koristinena piklji moć (2. Sam. 22:21-23; Ezek. 9:9, 10). Disave čerena lošna buča hem dičhola so nane kaznime sebepi odova. Ama, o Jehova ka sudini ljen ked ka avel o vreme odoljese (Godž. 28:13). Ako na kajinena pe, pana hari ka džanen soj tano „strašno te pere ko vasta e dživde Devljese“ (Jevr. 10:30, 31).

22-24. (a) Kas e Mojsijeso zakon posebno zaštitindža hem so odova mothovi amendže ando Jehova? (b) Kova upozorenje arakhaja ko 2. Mojsieso 22:22-24?

²² O Zakon posebno zaštitindža okoljen kola naštine kokri te zaštitinen pe, sar soj tane o čhavore bizo dad ja bizo daj,o udovice  hem o strancija. O Jehova vačerdža e sudijendže ko Izrael: „Ma sudin nepravedno e strancose, ni e čhavorese bizo dad, hem ma lje e udovicake šeja sar garancija so ka irini o dugo“ (5. Moj. 24:17). O Jehova posebno zaštitindža okoljen so hine slaba hem kaznindža okoljen so mučindže ljen. (Čitinen 2. Mojsieso 22:22-24.)

²³ Isto adžahar, o Zakon zaštitindža e porodicen ando seksualno nasilje, adžahar so zabranindža svako oblik kotar incest * (3. Moj. 18:6-30). Avera narodija na dikhlje asavke buča sar diso lošno, pa čak opravdindže ljen. Ama, e Jehovaso narodo dikhlja ko akala buča sar so o Jehova dikhela ljen, sar diso but gadno.

²⁴ So sikljovaja: O Jehova mangela sa o nadglednikija ki oljesi organizacija te mothoven mangipe dži brininena pe averendže. Ov mrzini o seksualno nasilje hem mangela sare, a posebno okola so našti kokri te zaštitinen pe, te oven zaštitime hem premalo oljende te postupini pe pravedno.

25-26. (a) Sose šaj te phena so o mangipe hem i pravda tane povezime jekh jekheja? (b) Sostar ka vačera ko aver članko andi akija serija?

²⁵ O mangipe hem i pravda tane povezime jekh jekheja – nane mangipe bizo pravda, ni pravda bizo mangipe. Ked hijam uverime soj tano o Jehova pravedno premalo amende, tegani pana pobuter ka manga lje. A ked mangaja e Devlje hem oljese pravedna merilija, tegani ka manga hem averen manušen hem ka postupina pravedno premalo oljende.

²⁶ O Zakon pomožindža e Izraelcendže te oven popaše e Jehova. Ama, e Devljese narodose više na važini e Mojsijeso zakon, sose o Isus ispunindža lje hem ko oljeso than alo diso pošukar (Rim. 10:4). O apostol Pavle vačerdža soj tano odova zakon i senka ando blagoslovija kola ka aven (Jevr. 10:1). Ko aver članko andi akija serija ka dikha nekobor ando odola blagoslovija. Isto adžahar ka dikha kobor o mangipe hem i pravda tane važna ki hrišćansko skupština.