1. Sɔ koɖo 1 Piɛ 3:8 ɖe, nyi yí taɖo mìjinɔ mɔ mìanɔ mɛ ciwo yí senɔ vevi do mì nu mɛɔ?

MÌJINƆ mɔ mìanɔ mɛ ciwo yí senɔ vevi do mì nu mɛ. Ðo wosɔnɔ wowoɖekiwo ɖonɔ mìwo tɔxu keŋ anya enu ci mìbukɔ kpɔ koɖo lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ do. Woɖe blɛ donɔ jeshi mìwo ʒanwo yí kpenɔdo mì nu nɔ mìdenu nɔ wo can. Mìdonɔ akpe nɔ mɛ ciwo yí danasɛ mɔ yewo ‘senɔ vevi do’ * mì nu.​—Hlɛn 1 Piɛ 3:​8, nwt.

2. Nyi yí taɖo mìɖo aje agbla gbɔxwe adasɛ mɔ mìsekɔ vevi do mɛbuwo nuɔ?

² Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mì pleŋ ji mɔ mìadasɛ mɔ mìsɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo alo se vevi do wo nu. Nyɔnɔnwi enyi mɔ yi wawa gbɔnnɔnu. Nyi yí taɖoɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ mìnyi nuvɔnmɛwo. (Rɔm. 3:23) Mìwoŋtɔwo ɖekɛ nu yí mìbunɔ tamɛ kpɔ so le jɔjɔmɛnu. Eyi taɖo mìɖo aje agbla sugbɔ gbɔxwe abunɔ mɛbuwo tɔ kpɔ. Gbesɔ kpe niɔ, lé wohɛn mɛɖewo do koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ woto wɛ mɔ wodonɔ gbla gbɔxwe yí sɔnɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo. Susu bu yí nyi mɔ, mɛ ciwo yí trɔdo mì nuwanawo atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do mì ji. Le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛɔ, amɛ sugbɔtɔ degbesɔnɔ ɖe le mɛbuwo seselelanmɛwo mɛ o. Le yi dumɛɔ, “amɛwo [lɔnnɔ] wowoŋtɔwo ɖekɛ.” (2 Tim. 3:​1, 2) Nyi yí akpedo mì nu yí mìaɖu enu ciwo yí na egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìase vevi do mɛbuwo nu jiɔ?

3. (a) Lé mìatɛnŋ awɛ yí asenɔ vevi do mɛbuwo nu sugbɔ sɔwuɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Nɔ mìsran Yehowa Mawu koɖo Eviɛ Yesu Kristoɔ,  mìatɛnŋ asenɔ vevi do mɛbuwo nu sugbɔ sɔwu. Yehowa nyi lɔnlɔn Mawu, éɖo vevisesedoamɛnu kpɔwɛ gangantɔ ɖɛ. (1 Ʒan 4:8) Yesu sran Dalɔ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. (Ʒan 14:9) Hwecinu ele nyigban jiɔ, édasɛ lé agbetɔ ɖo asenɔ vevi do yi kpena nu do. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Yesu koɖo Yehowa dasɛ mɔ yewosenɔ vevi do amɛwo nu do. Yi goduɔ, mìakpɔ lé mìatɛnŋ asran wowo kpɔwɛwo do.

4. Lé Ezai 63:​7-9 dasɛ do mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le seselelanmɛ yi sɛntɔwo tɔ mɛɔ?

⁴ Bibla kpla mì mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le seselelanmɛ yi sɛntɔwo tɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, do jeshi lé Yehowa se le yiɖeki mɛ hwecinu blema Izraɛli tokɔ cukaɖa vovovowo mɛ. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Le vevisese wowo tɔwo pleŋ mɛɔ, ése vevi hɛnnɛ.” (Hlɛn Ezai 63:​7-9, nwt.) Yehowa vanu to nyɔnuɖɛtɔ Zakari ji le yiyimɛ mɔ hwecinu wodokɔ agbeya nɔ ye jukɔn lɔɔ, ele shigbe mɔ yeŋtɔ nu wowɛkɔ do hannɛ. Yehowa nu nɔ yi sɛntɔwo mɔ: “Mɛ ci yí tɔ alɔ mí, tɔ alɔ anyi ŋkuviku.” (Zak. 2:​8, nwt) Kpɔwɛ sɛnŋ cɛ dasɛ lé Yehowa sekɔ vevi do yi jukɔn lɔ nu do gbajɛɛ!

5. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé Yehowa wa nu do yí sɔ kpedo yi sɛntɔ ciwo yí le vevisese mɛ nu.

⁵ Hwecinu Yehowa sɛntɔwo  kpekɔ fun ɔ, denyi vevi ɖekɛ ese do wo nu o. Éwa ŋɖe yí sɔ kpedo wo nu. Le kpɔwɛ mɛ, hwecinu Izraɛliviwo kpekɔ fun le hwashigbemɛ le Eʒiptiɔ, Yehowa mɔŋje vevi ci wosekɔ mɛ yí ecucui, eɖe wo ti le mɛ. Yehowa nu nɔ Moizi mɔ: “Ŋ kpɔ cukaɖa ciwo yí Anyi mɛwo kpe . . . Ŋ se axwa wowotɔwo . . . Ŋ nya so vevisese wowo tɔ nu. Evyɛ ɔ, na ɖyi va nyigban yí a hwlɛn Anyi mɛwo gan le Eʒiptitɔwo shi.” (Hun. 3:​7, 8) Ci Yehowa se vevi do yi jukɔn nuɔ, éhwlɛn wo so hwashigbemɛ. Exwe sanŋdi nɛniɖe godu ci Izraɛliviwo le Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, ketɔnɔwo je wo ji. Lé Yehowa wa nu doɔ? Ci ketɔnɔ lɔwo je wo ji yí ‘wofanvin nɔ alɔ̀duɔ, Yehowa ku ŋshishi nɔ wo.’ Ŋshishikuku gbecucu Yehowa yí ekpedo yi jukɔn nu. Édɔ kojoɖotɔwo yí wohwlɛn Izraɛliviwo gan le wowo ketɔnɔwo lɔ mɛ.​—Koj. 2:​16, 18.

6. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ mɔ nɔ mɛɖe deɖo susu nywi can ɔ, Yehowa sɔnɔ ɖe le yi seselelanmɛwo mɛ.

 ⁶ Yehowa sɔnɔ ɖe le seselelanmɛ yi sɛntɔwo tɔ mɛ, nɔ susu nywi dele wo shi gashiagamɛ can. Mìasɔ Ʒonasi kpɔwɛ. Mawu dɔ enyɔnuɖɛtɔ cɛ ɖaɖa Ninivutɔwo gbɔ nɔ anu yi kojoɖonyɔ nɔ wo. Ci wotrɔ jimɛɔ, Mawu sɔ gbeta mɔ yedagbegu wo o. Vɔ gbetasɔsɔ cɛ dejɔ ji nɔ Ʒonasi ɖeeɖe o. É “do dɔmɛzi” ɖo yi nyɔnuɖɛ ci yí nyi mɔ woagu Ninivu devamɛ o. Vɔ Yehowa gbɔn ji ɖɛ nɔ Ʒonasi yí kpedo nu nɔ atrɔ yi susu. (Ʒonasi 3:10–4:11) Ʒonasi vamɔŋje ekpla ci Yehowa ni mɛ yí Yehowa zin eŋwlɛn exolɔlɔ cɛ ɖɛ nɔ mìwo nyɔna.​—Rɔm. 15:4. *

7. Nyi ji mìkando kudo lé Yehowa wa nu do yi sɛntɔwo nu doɔ?

⁷ Lé Yehowa wa nu do yi jukɔn nu na kankandoji mì mɔ ésenɔ vevi do yi sɛntɔwo nu. Énya vevisese koɖo efunkpekpe ciwo yí vakɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka ji. Yehowa “yí jeshi agbetɔwo ji mɛ nyɔnɔnwitɔ.” (2 Kro. 6:​30, nwt ) Émɔnɔŋje susu, seselelanmɛ koɖo sɛnxu mìwo tɔwo pleŋ mɛ. “Da ɖe emɔ wo a te [mì] kpɔ sɔwugan [mìwo] ŋsɛnwo o.” (1 Kor. 10:13) Gbeɖu cɛ fa kɔn nɔ amɛ sugbɔ!

8-10. Nyiwo yí kpedo Yesu nu yí ese vevi do amɛwo nuɔ?

⁸ Ci Yesu nyi agbetɔ le nyigban jiɔ, ése vevi do mɛbuwo nu sugbɔ. Nɔ ehwe gloɔ, enu amɛtɔn kpedo Yesu nu yí esɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo. Ŋkɔtɔ, shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, Yesu sran Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. Yesu lɔn amɛwo shigbe Dalɔ hannɛ. Ele mɛ mɔ Yesu kpɔ jijɔ so enushianu ci ekpedo Yehowa nu ewa nu, gan “agbetɔviwo nu koŋ yí delɔnnɔ nu le o.” (Elo. 8:​31, nwt ) Lɔnlɔn cucu Yesu yí esɔnɔ ɖe le amɛwo seselelanmɛwo mɛ.

⁹ Amɛvetɔ, shigbe Yehowa hannɛɔ, Yesu tɛnŋ kpɔnɔ amɛwo ji mɛ. Étɛnŋ jenɔshi enu ci yí cucunɔ amɛwo yí wowanɔ nu koɖo wowo seselelanmɛwo. (Mt. 9:4; Ʒan 13:​10, 11) Eyi taɖo ci Yesu kpɔ mɔ amɛwo le vevisese mɛɔ, ése vevi do wo nu keŋ yí fa kɔn nɔ wo.​—Ezai 61:​1, 2; Luiki 4:​17-21.

¹⁰ Amɛtɔntɔ, Yesu ŋtɔ to cukaɖa ciwo yí agbetɔwo donɔ go ɖewo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, ewa mɔ xomu ci yí je abɔ mɛ yí Yesu shin le. Yesu kpla edɔ sɛnsin wawa le Ʒosɛfu ci yí hin gbɔ. (Mt. 13:55; Maki 6:3) Gbesɔ kpe niɔ, ele shigbe mɔ Ʒosɛfu ku gbɔxwe Yesu tɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔ ji nɛ. Edasɛ mɔ Yesu to vevi ci wosenɔ nɔ amɛ vevi ɖe ku nɔ amɛ mɛ. Yesu gbenya enu ci yí jɔnɔ nɔ wole xomu ci mɛ yí amɛwo ɖo jixɔse ciwo yí to vo mɛ. (Ʒan 7:5) Nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo koɖo ebuwo tɛnŋ kpedo Yesu nu yí emɔŋje amɛwo cukaɖa koɖo wowo seselelanmɛwo mɛ.

11. Hwenu yí vevisesedoamɛnu Yesu tɔ ze koŋ ɔ? Ðe mɛ. (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹¹ Hwecinu Yesu wa enujiŋwo koŋ yí vevisesedoamɛnu yi tɔ ze petii. Denyi ci Yesu ɖo awa enujiŋwo taɖo yí ewa wo o. Mɛ ciwo yí kpekɔ fun “nu sa adɔnu” ni. (Mt. 20:​29-34; Maki 1:​40-42) Le kpɔwɛ mɛ, kpɔ seselelanmɛ ci yí cucu Yesu yí ekplɔ ŋsu tokunɔ ɖeka so amɛwo mɛ yí da dɔ̀ ni alo ci efɔn evi akogo nɔ kpɔshu ɖeka so ku le susu mɛ ɖa. (Maki 7:​32-35;  Luiki 7:​12-15) Yesu se vevi do mɛ cɛwo nu yí ji mɔ yeakpe do wo nu.

12. Lé Ʒan 11:​32-35 dasɛ do mɔ Yesu se vevi do Marta koɖo Mari nuɔ?

¹² Yesu dasɛ mɔ yese vevi do Marta koɖo Mari nu. Hwecinu Yesu kpɔ wo yí wole wowo nɔvi Lazar ku vin fankɔɔ, ‘éfan avin.’ (Hlɛn Ʒan 11:​32-35.) Denyi ci dagbekpɔ yi xlɔ taɖo yí efan avin o. Ewaɖeɔ, Yesu nya mɔ yeafɔn Lazar so ku. Gan éfan vin, ɖo ékpɔ lé Lazar ku lɔ na yi xlɔ veviwo sekɔ vevi sugbɔ do.

13. Nyi yí taɖo edo ŋsɛn mì ci mìnya mɔ Yesu senɔ vevi do amɛ nuɔ?

¹³ Edo ŋsɛn mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yesu senɔ vevi do amɛ nu. Enyi nyɔnɔnwi mɔ mìdenyi amɛ maɖonuvɔnwo shigbe Yesu hannɛ o. Vɔ mìluin ɖo éku ŋshishi nɔ amɛwo yí kpedo wo nu. (1 Piɛ 1:8) Eyi taɖo ci mìnya mɔ eyi nyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu vyɛɔ, edo ŋsɛn mì. Dajinjin o, áɖe funkpekpewo pleŋ si. Ci Yesu nɔ agbe le nyigban lɔ ji shigbe agbetɔ nɛɔ, ényi mɛ ci yí je yí aɖe agbetɔwo ti le vevisese koɖo cukaɖa ciwo yí Satana cɛkpakpa hɛn vɛ mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, yayra enyi nɔ mì mɔ mìɖo Efyɔ ci yí atɛnŋ “a mɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ.”​—Ebre. 2:​17, 18; 4:​15, 16.

14. Shigbe lé Efezitɔwo 5:​1, 2 nui nɛ ɖe, nyi yí mìkpɔ mɔ mìɖo awaɔ?

¹⁴ Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ ci Yehowa koɖo Yesu ɖo ɖɛ nuɔ, ecucunɔ mì yí mìtenɔ kpɔ yí senɔ vevi do amɛ nu sugbɔ sɔwu. (Hlɛn Efezitɔwo 5:​1, 2.) Mìdatɛnŋ akpɔ agbetɔ ji mɛ shigbe wowo hannɛ o. Ganŋke mìatɛnŋ aje agbla amɔŋje seselelanmɛ koɖo eʒan mɛbuwo tɔ mɛ. (2 Kor. 11:29) To vo nɔ amɛɖekitɔjitɔ ciwo yí trɔdo mì gbɛɔ, mìtenɔ kpɔ yí wanɔ do kpukpui cɛ ji: “amɛ ɖe ŋgbe ji mɔ yetɔ ɖekɛ yí a nyɔ o, vɔ amɛ ɖeka ɖeka le bu tamɛ kpɔ so yi kpena tɔwo nu.”​—Fili. 2:4.

15. Miwo koŋ yí ɖo asenɔ vevi do amɛ nuɔ?

¹⁵ Hamɛmɛshinshinwo koŋ yí ɖo asenɔ vevi do amɛ nu. Wonya mɔ yewoana kɔnŋta so lé yewolekɔ bu nɔ lɛngbɔha lɔ do. (Ebre. 13:17) Eʒan mɔ hamɛmɛshinshinwo ase nu gɔnmɛ nɔ wowo kpena xɔsetɔwo gbɔxwe atɛnŋ akpedo wo nu. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ adasɛ do mɔ yewosenɔ vevi do amɛ nuɔ?

16. Nyi yí hamɛmɛshinshin ci yí senɔ vevi do amɛ nu wanɔɔ, yí nyi yí taɖo ecɛ le veviɖeɔ?

¹⁶ Hamɛmɛshinshin ci yí senɔ vevi do amɛ nu zannɔ gamɛ do nɔviɛŋsu koɖo nɔviɛnyɔnu Kristotɔwo nu. Ébiɔnɔ nyɔwo wo se yí ɖonɔ to wo koɖo jigbɔnɖɛ. Ecɛ gbele veviɖe sɔwu nɔ lɛngbɔ vevi cɛwo domɛtɔ ɖe jikɔ anu enyɔ ci yí le eji ji ni vɔ yí jekɔ agbla keŋ akpɔ enyɔgbe ciwo yí asɔ nui. (Elo. 20:5) Nɔ hamɛmɛshinshin lɔn faa yí zannɔ gamɛ do nɔviɛwo nu ahan ɔ, kankandoji, exlɔwawa koɖo lɔnlɔn sɛnŋ nɔnɔ wo mɛ.​—Edɔ. 20:37.

17. Nɔnɔmɛ ci yí nɔvi sugbɔtɔ nu mɔ yɛjɔnɔ ji nɔ yewo wu le hamɛmɛshinshinwo nuɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁷ Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ nu mɔ nɔnɔmɛ ci yí jɔnɔ ji nɔ yewo wu le hamɛmɛshinshinwo nu yí nyi vevisesedoamɛnu wowo tɔ. Nyi yí taɖoɔ? Adelaide nu mɔ: “Enanɔ wotenɔ gogo wo fafɛɖe, ɖo èkando ji mɔ woase nu gɔnmɛ nɔ ye.” Nɔvinyɔnu cɛ gbenu mɔ: “Àtɛnŋ ado jeshi mɔ wosekɔ vevi do ye nu to lé wowakɔ enu ɖaɖa eo gbɔ do hwecinu èxokɔ nuxu nɔ wo.” Nɔviŋsu ci yí kpɔ jijɔ so lé hamɛmɛshinshin ɖeka wa nu ɖaɖa gbɔ nu  mɔ: “Ŋkpɔ ɖashi le ŋkuvi mɛ nɔ hamɛmɛshinshin ɖeka hwecinu ŋnukɔ nɔnɔmɛ ci mɛ ŋle ni. Ŋdaŋlɔbe kpɔ gbeɖe o.”​—Rɔm. 12:15.

18. Lé mìatɛnŋ awɛ nɔ vevisesedoamɛnu nɔnɔmɛ asun mì shiɔ?

¹⁸ Vɔ denyi hamɛmɛshinshinwo ɖekɛ yí ɖo asenɔ vevi do amɛ nu o. Nɔnɔmɛ cɛ atɛnŋ asun mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe shi. Léɔ? Te kpɔ amɔnɔŋje cukaɖa ciwo mɛ yí ao xomumɛtɔwo koɖo nɔviwo tokɔ. Dasɛ mɔ yesɔnɔ ɖe le mɛ nɔ jajɛwo, dɔ̀nɔwo, amɛshinshinwo koɖo mɛ ciwo yí amɛ vevi ɖe ku nɔ le hamɛ lɔ mɛ. Biɔ wo se mɔ lé wole do ma. Ðo to wo nywiɖe hwecinu woanukɔ wowo seselelanmɛwo. Dasɛ nɔ wo mɔ yemɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ wotokɔ nywiɖe. Kpedo wo nu lé àkpe ji do. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdadasɛ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ.​—1 Ʒan 3:18.

19. Nyi yí taɖo ele mɔ mìawa nu le dredrenu nɔ mìjikɔ akpedo mɛbuwo nuɔ?

¹⁹ Ele mɔ mìawa nu le dredrenu nɔ mìjikɔ akpedo mɛbuwo nu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nuwana mɛɖekamɛɖeka tɔ tonɔ akpo le nɔnɔmɛ ɖekɛ mɛ. Mɛɖewo jinɔ veviɖe mɔ yewoaxo nuxu so cukaɖa ci mɛ yewotokɔ nu, vɔ mɛbuwo dejinɔ o. Eyi taɖo ci mìji mɔ mìakpedo wo nu can ɔ, danyɔ mɔ mìabiɔnɔ enyɔ ciwo yí aɖe fun nɔ wo se o. (1 Tɛs. 4:11) Nɔ mɛbuwo nu wowo ji mɛ nyɔwo nɔ mì can ɔ, atɛnŋ jɔ mɔ mìdalɔn do enyɔ ci wonukɔ ji o. Vɔ ɖo ŋwi mɔ lé woseseɛ le wowoɖekiwo mɛ yí wonukɔ. Mìji mɔ mìaɖe blɛ le etoɖoɖo mɛ vɔ yí agbɔn ji ɖɛ le nuxuxoxo mɛ.​—Mt. 7:1; Ʒaki 1:19.

20. Nyi mìakpla le enyɔta ci yí akplɔɛdo mɛɔ?

²⁰ Mìji mɔ mìasenɔ vevi do amɛwo nu le hamɛ lɔ mɛ, vɔ mìgbeji mɔ mìadasɛ nɔnɔmɛ nywi cɛ le mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Lé mìatɛnŋ adasɛ vevisesedoamɛnu nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ? Eyi mìakpɔ le nyɔta ci yí akplɔɛdo mɛ.