1. Sprema 1. Petrovo 3:8, soske osetinaja amen šukar keda siem manušencar so grižinena pe amenge hem soj lenge važno sar osetinaja amen?

UŽIVINAJA keda siem manušencar so grižinena pe amenge hem soj lenge važno sar osetinaja amen. Asavke manuša trudinena pe te čhiven pe ko amaro than, te haljoven sar osetinaja amen hem bašo so razmislinaja. Ola primetinena save potrebe isi amen hem mangena te pomožinen amenge, ponekogaš čak angleder te roda lendar adava. Sigurno siem but blagodarna keda o javera tane sočuvstvitelna * amencar! (Čitin 1. Petrovo 3:8.)

2. Kola bukja šaj te keren amenge pharo te sikava sočuvstvo?

² Sar hristijanja, sarine amen mangaja te sikava sočuvstvo. Ama, adava nane sekogaš lokho. Soske? Jekh pričina tani adaja so siem nesovršena (Rim. 3:23). A adava kerela te ovel amenge prirodno te mislina samo amenge. Adaleske, mora but te trudina amen te mislina e javerenge da. Isto agjaar, nesavenge tano pharo te sikaven sočuvstvo soske vlijajngja lenge o način sar sine vospitime ili nesave bukja so slučingje pe lenge angleder. Osven adava, upri amende šaj te vlijajnel o stavi e manušengoro so živinena okolu amende. Ko akala posledna dive bute dženenge nane važno sar osetinena pe o javera adaleske so mangena samo korkori pes (2. Tim. 3:1, 2). Tegani, sar šaj te nakhava akala predizvikija kola so kerena te ovel amenge pharo te sikava sočuvstvo?

3. a) So šaj te pomožinel amenge te sikava pobaro sočuvstvo? b) So ka dikha ki akaja statija?

 ³ Ako mangaja te sikava pobaro sočuvstvo valjani te dža palo primer e Jehovaskoro hem leskere Čhaveskoro, e Isuseskoro. O Jehova tano Devel pherdo mangipaja hem ov tano najšukar primer sar te sikava sočuvstvo (1. Jov. 4:8). Keda sine ki Phuv, o Isus sovršeno sikavgja ple dadeskere osobine hem sikavgja so značinela te ovel pe sočuvstvitelno e javerencar. Ki akaja statija ka dikha sar o Jehova hem o Isus sikavgje kaj lenge važna e javerengere čuvstvija. Palo adava, ka dikha sar šaj te dža palo lengere primerija.

4. Sar o lafija taro Isaija 63:7-9 sikavena kaj e Jehovaske tano važno sar osetinena pe leskere sluge?

⁴ I Biblija vakerela amenge kaj e Jehovaske tano but važno sar osetinena pe leskere sluge. Na primer, razmislin sar osetinela pe sine o Jehova keda e Izraelcon sine len bare nevolje. Ko e Devleskoro Lafi pišinela: „Ko sa o nevolje so sine len ov osetingja dukh“. (Čitin Isaija 63:7-9.) Isto agjaar, preku o proroko o Zaharija, o Jehova vakergja kaj keda nekoj ponašinela pe lošno leskere slugencar, isto sar te phene ponašinela pe lošno lea. O Jehova vakergja ple slugenge: „Koj pipinela tumen, pipinela i zenica mle jakhjakiri“ (Zah. 2:8). Akala tane čače silna lafija kola so sikavena kobor o Jehova grižinela pe ple narodoske!

5. So kergja o Jehova te šaj te pomožinel ple slugenge kola so trpinena sine muke? Vaker primer.

⁵ O Jehova na samo so osetinela dukh keda leskere sluge mučinena pe, nego ov kerela da nešto te šaj te pomožinel lenge. Na primer, keda o Izraelcija sine mučime sar robija ko Egipet, o Jehova dikhlja lengiri dukh hem sine pottiknimo te pomožinel lenge. O Jehova vakergja e Mojseeske: „Dikhljum i nevolja mle narodoskiri... šungjum sar žalinena pe... hem šukar džanava lengere dukha. Adaleske huliljum te spasinav len taro egipetsko vas“ (2. Moj. 3:7, 8). Adaleske so o Jehova sine sočuvstvitelno ple narodoja, oslobodingja len taro ropstvo ko Egipet. Vekoncar palo adava, ki Vetimi phuv, o Izraelcija sine napadime taro narodija so živinena sine okolu  lende. Sar reagiringja o Jehova? Ki Biblija pišinela: „Keda šunela sine lengoro ofkibe, o Jehova žalinela len sine soske o javera mučinena len sine hem postapinena sine lencar grubo“. O Jehova palem pomožingja ple narodoske soske sine le sočuvstvo. Ov čhivgja sudie te spasinen len taro lengere dušmanja (Sud. 2:16, 18).

6. Vaker primer so sikavela kaj o Jehova grižinela pe bašo e javerengere čuvstvija čak keda lengoro razmisluvanje nane sekogaš ispravno.

⁶ O Jehova sikavela kaj grižinela pe bašo e javerengere čuvstvija čak keda lengoro razmisluvanje nane sekogaš ispravno. Razmislin bašo o proroko o Jona. O Devel bičhalgja akale proroko ki Ninevija te vakerel haberi baši osuda. O Ninevijcija kaingje pe hem o Jehova odlučingja te na uništinel len. Ama, o Jona na sine bahtalo baši akaja odluka. Ov but holjangja soske o proroštvo so vakergja le kaj i Ninevija ka ovel uništimi na ispolningja pe. Ama, o Jehova sine strplivo e Jonaja hem pomožingja leske te ispravinel plo razmisluvanje (Jona 3:10 — 4:11). O Jona prifatingja adava so sine leske vakerdo hem palo adava o Jehova koristingja le te pišinel akava izveštaj baši amari pouka (Rim. 15:4). *

7. So sikljovaja taro način sar postapinela sine o Jehova ple slugencar ko purano vreme?

⁷ Taro način sar postapingja o Jehova ple narodoja ko purano vreme dikhaja kaj isi le sočuvstvo ple slugenge. Ov tano svesno bašo sekole jekheskere dukha hem muke. O Jehova čače pendžarela „o vilo e manušengoro“ (2. Let. 6:30). Ov džanela amare misle, amare najhor čuvstvija hem amare ograničuvanja. Ov vetingja kaj nane te ova iskušime poviše taro adava so šaj te izdržina (1. Kor. 10:13). Akava vetuvanje tano but utešno!

8-10. Soske o Isus sine sočuvstvitelno?

⁸ Keda sine ki Phuv, o Isus sikavgja baro sočuvstvo e javerenge. Soske? Najhari taro trin pričine. Prvo, sar so spomningjem, o Isus sovršeno sikavgja o osobine ple Dadeskere. Isto sar plo Dad, o Isus mangela sine e manušen. Ov pomožingja e Jehovaske te stvorinel but bukja hem sine bahtalo bašo sa adala bukja. Ama posebno sine bahtalo „e manušikane čhavenge“ (Izr. 8:31). E Isuseske sine važno sar osetinena pe o javera adaleske so mangela len sine.

⁹ Dujto, isto sar o Jehova, o Isus šaj sine te čitinel o vile. Ov džanela sine e manušengere motivija hem čuvstvija (Mat. 9:4; Jovan 13:10, 11). Adaleske, keda o Isus ka dikhel sine kaj nesave tane obeshrabrime hem tažna, o sočuvstvo pottikninela le sine te utešinel len (Isa. 61:1, 2; Luka 4:17-21).

¹⁰ Trito, o Isus da doživingja nesave problemija kola so sine e manušen. Na primer, o Isus barilo ki čoroli familija. Ov džanela sine so značinela te kerel pe phari fizičko buti soske zaedno ple očuvoja e Josifea kerela sine buti sar stolari (Mat. 13:55; Mar. 6:3). Verojatno o Josif mulo nesavo vreme angleder o Isus te počminel ple službaja. Adaleske, o Isus verojatno ki pli koža osetingja kobor i pharo keda merela tutar nekoj soj tuke paše. Isto agjaar, ov šukar džanela sine sar tano keda o javera tari tli familija nane len ista veruvanja sar tle (Jovan 7:5). Akala hem javera bukja so doživingja len sigurno pomožingje e Isuseske te haljol o pharipa hem o čuvstvija e obično narodoskere.

11. Keda posebno dikhela pe sine e Isuseskoro sočuvstvo? Objasnin. (Dikh i slika tari naslovno strana.)

 ¹¹ E Isuseskoro baro sočuvstvo posebno dikhela pe sine keda kerela sine čudija. Ov na kerela sine čudija samo adaleske so mora sine te kerel len, nego tari žal sprema okolende so mučinena pe sine (Mat. 20:29-34; Mar. 1:40-42). Na primer, razmislin sar osetingja pe o Isus keda cidingja jekhe kašuke manuše tari bari gužva hem sasljargja le, ili keda voskresningja jekhe udovicakere čhave (Mar. 7:32-35; Luka 7:12-15). O Isus osetingja i dukh akale manušengiri hem manglja te pomožinel lenge.

12. Sar taro Jovan 11:32-35 dikhaja kaj o Isus sikavgja sočuvstvo e Martake hem e Marijake?

¹² O Isus sikavgja sočuvstvo e Martake hem e Marijake. Keda dikhlja kobor tane tažna so mulo lengoro phral o Lazar, o Isus počmingja te rovel. (Čitin Jovan 11:32-35.) O Isus na rungja adaleske so mulo leskoro paše amal. Ov džanela sine kaj ka voskresninel e Lazare. O Isus rungja adaleske so pogodingja le i dukh so osetingje la leskere paše amala.

13. Soske adava so džanaja kaj o Isus tano sočuvstvitelno but ohrabrinela amen?

¹³ Adava so džanaja kaj o Isus tano sočuvstvitelno, but ohrabrinela amen. Isto agjaar, keda razmislinaja bašo adava sar postapinela sine e javerencar, amaro mangipe sprema leste bajrola (1. Pet. 1:8). Ohrabrinela amen adava so džanaja kaj ov akana vladinela sar Cari ko e Devleskoro Carstvo. Panda hari o Isus ka cidel sa o posledice taro vladibe e Satanaskoro hem ka spasinel e manušen taro dukha hem taro mukhe. Adaleske so živingja sar manuš ki Phuv, o Isus tano ki najšukar položba te kerel adava. Čače siem bahtale so isi amen Vladeteli kova so šaj te „haljovel amare slabostija“ (Evr. 2:17, 18; 4:15, 16).

14. Sprema Efešanite 5:1, 2, ko so pottikninela amen e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer?

¹⁴ Keda razmislinaja bašo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro sočuvstvo, pottiknime siem amen da te sikava panda pobaro sočuvstvo. (Čitin Efešanite 5:1, 2.) Amen našti te čitina e manušengoro vilo, ama šaj te probina te haljova lengere čuvstvija hem potrebe (2. Kor. 11:29). O manuša okolu amende tane sebična, ama amen na mangaja te ova asavke. Namesto adava, trudinaja amen te na dikha samo amenge te ovel šukar, nego isto agjaar e javerenge da (Fil. 2:4).

15. Koj posebno valjani te sikavel sočuvstvo?

¹⁵ Posebno o starešine valjani te sikaven sočuvstvo. Ola tane svesna kaj tane odgovorna anglo Jehova bašo adava sar postapinena leskere bakhrencar (Evr. 13:17). Te šaj te pomožinen pumare phralenge hem phenjenge, o starešine valjani te haljoven sar osetinena pe. Ko save načinija o starešine šaj te sikaven sočuvstvo?

16. Sar postapinela jekh sočuvstvitelno starešina hem soske tano akava važno?

¹⁶ Jekh sočuvstvitelno starešina nakhela vreme ple phralencar hem phenjencar. Ov sikavela lenge interes agjaar so pučela len hem palo adava šukar hem strplivo šunela len. Akava tano posebno važno ako nekoj taro e Jehovaskere bakhre mangela te vakerel ple čuvstvija hem misle, ama pharo leske te arakhel o ispravna lafija (Izr. 20:5). Adalea so spremno odvojnela vreme ple phralenge, jekh starešina ovela popaše lencar, lengoro amalipe ovela pozoralo hem isi len pobari doverba maškar peste (Dela 20:37).

17. Koja osobina but phralja hem phenja posebno ceninena la ko starešine? Vaker primer.

¹⁷ But phralja hem phenja vakerena kaj jekh  osobina koja so posebno ceninena la ko starešine tani o sočuvstvo. Soske? I Adelejd vakerela: „Polokhe tuke te kere lencar lafi keda džanea kaj ka haljoven tut. Taro način sar kerena tuja lafi šaj te dikhe kaj isi len sočuvstvo“. Jekh phral soj blagodarno bašo način sar postapingja lea jekh starešina vakerela: „Keda vakergjum e starešinaske ki savi situacija arakhljovava, leskere jakhja pherdile asva. Adava nikogaš nane te bistrav“ (Rim. 12:15).

18. Sar šaj te razvina sočuvstvo?

¹⁸ Džangjola pe, nane samo o starešine adala so valjani te sikaven sočuvstvo. Sarine šaj te razvina akaja osobina. Sar? Probin te haljove save problemija isi sekole jekhe ki tli familija hem tle phralen ko sobranie. Sikav kaj grižinea tut e tinejdžerenge taro tlo sobranie, e nasvalenge, e pophurenge hem okolenge so mulo lendar nekoj paše. Puč len sar osetinena pe, a palo adava šukar šun len. Pomožin lenge te dikhen kaj čače haljovea lengiri situacija. Nudin tut te pomožine lenge. Ako keraja akava, ka sikava postapkencar kaj iskreno mangaja e javeren (1. Jov. 3:18).

19. Soske valjani te ova prilagodliva ako mangaja te pomožina e javerenge?

¹⁹ Ako mangaja te pomožina e javerenge, valjani te ova prilagodliva. Soske? Adaleske so na reagirinela sekoj ko isto način keda isi le pharipa. Nesave tane spremna te vakeren sar osetinena pe, a javera na mangena te keren lafi bašo ple problemija. Adaleske, iako mangaja te pomožina, valjani te pazina te na puča but lična pučiba kolencar so ka čhiva e javeren ki nezgodno situacija (1. Sol. 4:11). Keda nekoj ka vakerel amenge sar osetinela pe, šaj nane sekogaš te složina amen adalea so vakerela. Ama, na valjani te bistra kaj ko momenti ov agjaar osetinela pe. Valjani te ova spremna te šuna, a pohari te kera lafi (Mat. 7:1; Jak. 1:19).

20. So ka dikha ki javer statija?

²⁰ Osven so sikavaja sočuvstvo ko sobranie, akaja osobina mangaja te sikava la ki služba da. Sar šaj te kera akava keda pomožinaja e manušenge te oven učenikija? Akava ka dikha ki javer statija.