1. Er 1 Peteru 3:8 a tese nahan, er nan ka sea lu vea ior mba ve we se ikyo shi kwagh wase a gbe ve ishima ve i doo se?

KA SEA lu vea ior mba ve we se ikyo shi kwagh wase a gbe ve ishima yô, i doo se. Ka ve nôngo ér vea kav kwagh u se lu henen man er i lu se ken ishima la. Ka ve nôngo ve fa mgbe wase, shi ashighe agen ve na se iwasen sha mgbe shon je se lu a pine iwasen kpaa ga. Ior “mbazungwenmhôônom” * mba ve tesen ér kwagh wase gba ve ishima la, ka ve doo se ishima shi i doo se er se lu a ambaaior la yô.—Ôr 1 Peteru 3:8.

2. Hii nan ve alaghga a gba u se nôngo kwagh kpoghuloo cii ve se kôrcio u zungwen mbagen mhôônomo?

² Se Mbakristu cii ka se soo ser mhôônom ma kôron se a ior shin se zungwen ve mhôônom. Kpa jighilii yô, kwagh ne ka i lu zange ga. Sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, se yina. (Rom. 3:23) Sha nahan yô, gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se henen sha kwagh u mbagen kpaa, a lu u wase tseegh ga ye. Shi se mbagenev alaghga gbenda u yange i yese se la, kua akaa agen a a er se ken uma aa na yô, a gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve mhôônom ma a kôron se a ior mbagen ye. Shi alaghga ieren i ior mba hen ikyasen yase la ia na yô, a taver se u zungwen mhôônom. Ior kpishi ken ayange a masejime ne, mba kera we ikyo sha kwagh u mbagen ga. Ka “mbawan ayol a ve ikyo tseegh.” (2 Tim. 3:1, 2) Nahan ka nyi ia wase se, se hemba mbamtaver mban sha er mhôônom ma a kôron se a mbagenev shin se waan kwagh ve ikyo?

3. (a) Se er nan ve se seer zungwen mbagen mhôônomo? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

 ³ Aluer se dondo ikyav i Yehova Aôndo man Wan na Yesu Kristu yô, se fatyô u seer zungwen mbagen mhôônom. Yehova ka Aôndo u dooshima, shi a ver ikyav i hemban cii i wan kwagh u mbagen ikyo. (1 Yoh. 4:8) Yesu yange dondo ikyav i Ter na la vough. (Yoh. 14:9) Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese er orumace nana fatyô u tesen ér mhôônom kôr nan a or yô. Ken ngeren ne, se hii timen sha gbenda u Yehova man Yesu ve tese ér ve wa kwagh u mbagen ikyo la; se been yô, maa se time sha gbenda u se fatyô u dondon ikyav ve la yô.

4. Yesaia 63:7-9 tese ér Yehova we ikyo sha kwagh u mbacivir un nena?

⁴ Bibilo tese se ér Yehova we kwagh u mbacivir un ikyo. Ikyav i tesen yô, gbidye ase kwar nenge er yange i lu un zum u una nenge Mbaiserael vea yaan ican yô. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Sha ican ve i yan la cii, Un kpaa lu yan ican.” (Ôr Yesaia 63:7-9.) Shighe kar yô, Yehova va ôr sha ikyev i profeti Sekaria ér zum u ior nav lu yan ican yô, lu un er ka un jighilii je un lu yan ican nahan. Yehova kaa a mbacivir un ér: “U nan bende a ven yô, nan bende a hongorshe [Wam] je.” (Sek. 2:8) Nenge ase gbenda u doon tsung u tesen er Yehova a we ior nav ikyo la sha wono!

5. Tese ikyav i kwagh u Yehova yange er sha u yiman mbacivir un mba ve lu yan ican yô.

⁵ Ior mba Yehova ka vea yaan ican yô, ka mhôônom tseegh ma ker un ga. Ngu a er kwagh sha er una wase ve yô. Ikyav i tesen yô, shighe u Mbaiserael lu yan ican ken Igipiti la, Yehova kav mnyoonom vem mara, nahan kwagh la mgbegha un u za yiman ve. Yehova yange kaa a Mose ér: “M nenge ican i ior Av . . . , shi M ungwa mliam vem ma ve lu vaan . . . la, gadia M fa atsan a ve la. Nahan M sen sha u Me va yima ve sha ikyev i Mbaigipiti.” (Eks. 3:7, 8) Er mhôônom kôr Yehova a ior nav yô, a due a ve ken kpan kera. Mbaiserael yange ve nyôr ken tar u ityendezwa la anyom kar uderi imôngo maa shi mbaihyomov vev mough gba tan num sha a ve. Nahan Yehova yange er nena? Yange “mhôônom kôr TER a mtoghor ve u ve toghor sha ikyev i mba zan ve iyol kua mba eren ve ican la.” Kwa ne kpa mhôônom kôr Yehova a ior nav nahan a er kwagh sha u yiman ve. Yange  tindi mbaajiriv sha er vea yima ior nav sha ikyev i mbaihyomov vev yô.—Mbaj. 2:16, 18.

6. Tese ikyav i or u yange nan hen kwagh sha inja ga kpa Yehova tese ér un wa nan ikyo yô.

⁶ Yehova we ikyo sha mnenge u mbacivir un, shin er ashighe agen vea hen kwagh a za sha hwange ga nahan kpaa. Hen ase sha kwagh u Yona. Aôndo yange tindi profeti ne ér a za pase loho u mtim hen ior i Nineve. Ior mbara mba gem ishima yô, Aôndo kera tim ve ga. Kpa Yona yô, lu sha ishima na ga, gadia “kwagh ne vihi Yona ishima tsung” sha ci u kwaghôron na u mtim la kure sha mi ga yum. Kpa Yehova yange wa ishima a Yona, nahan a wase un u sôron mhen na la. (Yona 3:10–4:11) Shighe kar yô, Yona kav kwagh u Yehova lu tesen un la, shi Yehova va mgbegha un u ngeren kwagh ne sha ci u mtsera wase.—Rom. 15:4. *

7. Gbenda u Yehova a eren kwagh a mbacivir un la na se mba a vangertiôr ser nyi?

⁷ Gbenda u Yehova a eren kwagh a ior nav la, wase se u lun a vangertiôr ér mhôônom ma ker un a mbacivir un. A fa mnyoonom asev kua ican i hanmô wase nan lu yan yô. Yehova “fa asema a ônov mba iorov.” (2 Kron. 6:30) A fa mbamhen mba ken atô u ishima yase kpaa, shi a fa kwagh u se fatyô u eren ga yô. Nahan “Una rumun er i̱ va mee [se] i̱ hemba agee a [ase] ga.” (1 Kor. 10:13) Nenge imba ityendezwa i surun ishima la sha wono!

8-10. Ka akaa a nyi nahan alaghga yange na ve Yesu waan kwagh u mbagenev ikyo?

⁸ Shighe u Yesu lu shin tar la, yange kwagh u mbagen a gba un ishima tsung. Alaghga akaa lu atar a na ve kwagh lu nahan yô. Hiihii yô, er se vande teren nahan, Yesu yange bee Ter na u Sha la sha hanma kwagh cii vough. Yesu yange soo ior er Ter na nahan. Er yange ember sha hanma kwagh u wase Yehova u gban nahan kpa, ‘doo [Yesu] a ônov mba iorov tsung.’ (Anz. 8:31) Dooshima yange mgbegha Yesu u wan mnenge u mbagen ikyo.

⁹ Kwagh u sha uhar yô, Yesu fe kwagh u ken ishima i or er Yehova nahan. Una fatyô u fan awashima u ior kua er ishima i lu ve ker la kpaa. (Mat. 9:4; Yoh. 13:10, 11) Nahan Yesu yange una nenge a mba asema a lu vihin ve yô, mhôônom ma kôr un a ve nahan a sur ve asema.—Yes. 61:1, 2; Luka 4:17-21.

¹⁰ Kwagh u sha utar yô, Yesu iyolna kpa yange tagher a mbamtaver mba ior ve tagher a mi la. U tesen ikyav yô, ikyav tese ér Yesu yange vese hen tsombor u u lu a kwagh ave ga yô. Yange eren tom vea ter-ikyoson na Yosev, nahan a hen u eren tom u nyoon iyol. (Mat. 13:55; Mar. 6:3) Shi alaghga Yosev yange kpe cii ve Yesu hii tom na u pasen kwagh la ye. Nahan Yesu kpa yange fa er or u doon we ishima ka nana kpe ve i nyoon we yô. Shi Yesu yange fa er ior mba hen tsombor ka vea eren kwaghaôndo kposo kposo ve i lu yô. (Yoh. 7:5) Mbamlu mban kua akaa agen a Yesu tagher a mi la yange aa wase un u kaven mbamtaver mba ior tagher a mi la kua er i lu ve ken ishima la kpaa.

11. Ka nyi Yesu yange a er u tesen ér un wa kwagh u ior ikyo? Ta iwanger. (Nenge foto u sha igbende.)

¹¹ Kwagh ugen u yange a tese wang ér Yesu wa ior ikyo yô, lu uivande mba eren la. Yesu yange eren uivande ér gba u una er tsô ga. Yange “mhôônom [ma] kôr” Yesu a ior mba ve lu yan ican la. (Mat. 20:29-34; Mar. 1:40-42) U tesen ikyav yô, hen ase er yange a lu Yesu zum u due a orakondoato hen atô u ikpelaior kera, za bugh un ato la, gayô hen ase er yange a lu un shighe u nder wan u kwasecôghol ugen, u lu wan na tswen la yô. (Mar. 7:32-35; Luka 7:12-15)  Yange kunya kôr Yesu a ior mbara nahan soo u wasen ve.

12. Yohane 11:32-35 tese ér yange mhôônom kôr Yesu a Marta man Maria nena?

¹² Yange mhôônom kôr Yesu a Marta man Maria kpaa. Zum u nenge ve lu zungwen ku u anngô ve, Lasaru yô, “Yesu vaa.” (Ôr Yohane 11:32-35.) Yange vaa sha ci u ijende na i kôôsôô saa ku tsô ga. Kera kpa, Yesu fa er una nder Lasaru yô. Nahan kpa, Yesu vaa sha ci u yange kav er ku u Lasaru nyoon ahuraior a na tsung yô, nahan un kpa kwagh la sôô un ken ishima.

13. Er se fe ser mhôônom ma ker Yesu a ior yô, kwagh la taver se ishima nena?

¹³ Er se fe ser mhôônom yange ma kôr Yesu a ior yô, kwagh la taver se ishima kpen kpen. Ka mimi Yesu lu or u vough, kpa se yô, i mar se ken isholibo. Nahan kpa, gbenda u Yesu eren a ior la na yô, kwagh na doo se ishima. (1 Pet. 1:8) Doo se kpishi u fan er a lu Tor u Tartor u Aôndo shi a lu hemen Sha hegen yô. Ica a gba ga tsô, una bee a ican i yan cii kera. Ka un tswen a kom u una yima uumace ken ican i hemen u Satan u ve a mi la ye, gadia ngise Yesu kpa lu orumace. Sha mimi yô, doo se kpishi er se lu a Orhemen “u A fetyô u zungwen a vese imôngo ken aseer a ase” yô.—Heb. 2:17, 18; 4:15, 16.

14. Kwagh u Mbaefese 5:1, 2 a er la tese ér ikyav i Yehova man Yesu la mgbegha se u eren nyi?

¹⁴ Ka sea gbidye kwar sha ikyav i Yehova man Yesu ve ver i wan kwagh u mbagen ikyo la yô, se ayol a ase kpa kwagh la a mgbegha se u nôngon seer wan mbagen ikyo. (Ôr Mbaefese 5:1, 2.) Se mba fe asema a ior er ve nahan ga. Nahan kpa, se fatyô u nôngon kaven er i lu ve ken ishima la, shi fan mbamgbe vev kpaa. (2 Kor. 11:29) Mayange se lu nen er ior i tar ne mba ve we ayol a ve ikyo tseegh la ga, kpa se nôngo se ‘kera waan akaa a ase ikyo tseegh ga, kpa se waan akaa a mbagenev ikyo kpaa.’—Fil. 2:4.

15. Ka unô i gbe u vea hemban zungwen mhôônom ciilii?

¹⁵ Ka mbatamen mba ken tiônnongo je i hembe gban u vea zungwen mbagen mhôônom ye. Ve fa er i gbe u vea va pase Yehova kwagh sha iyôngo i a we ve sha ikyev la yô. (Heb. 13:17) Aluer mbatamen soo u wasen anmgbianev vev mba nomso man mba kasev yô, saa mhôônom ma a kôron ve a anmgbianev mbara. Kpa mbatamen vea tese ér mba zungu ior mhôônom nena?

16. Ortamen u mhôônom ma ker nan yô ka nan er nyi, man er nan ve kwagh ne a lu hange hange?

¹⁶ Ortamen u mhôônom ma ker nan a anmgbianev mba nomso man mba kasev yô, ka nan tôô shighe nan luun vea ve. Ka nan pinen ve akaa shi vea lamen yô, nan kegh ato zulee shi nan waan ishima a ve kpaa. Gba hange hange u kwagh a lu nahan hemban je yô, zum u iyôngo i soo u pasen ortamen la er i lu i ken ishima, kpa i lu fan er ia ôr jighilii ve ortamen shon nana kav ga yô. (Anz. 20:5) Aluer ortamen kegh iyol u nan shighe u nan yô, kwagh la una na anmgbianev vea lu a nan kôôsôô, tseegh ga vea na nan jighjigh shi nana lu huror ve shi dooshima u hen atô u nan a anmgbianev mbara kpa una hemba taver.—Aer. 20:37.

17. Anmgbianev kpishi kaa ér ka nyi ve hembe soon ken mbatamene? Tese ikyav.

¹⁷ Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi kaa ér kwagh u ve hembe soon ken ortamen yô, ér nan lu or u wan mnenge u mbagen ikyo. Er nan ve ôr nahana? Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Adelaide yô, kaa ér: “Mbatamen ka vea lu nahala yô, ka taver we u lamen a ve ga, sha ci u ka u fa je wer vea kav er i lu u yô. We iyol you je kpa gbenda u ve lam a we la ua wase u u kaven er mhôônom ma ker ve a we yô.” Anmgbian ugen umbur kwagh u yange er un, u wuese kpishi yô, ér: “Yange m gbe lamen  vea ortamen ugen ôron un zayol wam yô, a jire mliam ken ashe poo. Kwagh la una tsa a hungur mo ga.”—Rom. 12:15.

18. Se er nena ve se lu a ieren i zungwen mbagen mhôônom laa?

¹⁸ Nahan kpa, ka mbatamen tseegh i gbe u vea zungwen mbagen mhôônom ga. Se cii se fatyô u lun a ieren ne. Se er kwagh ne nena? Nôngo fa mbamtaver mba ior mba hen tsombor wou, kua mba ken tiônnongo ve lu tagher a mi yô. Tesen wer u wa agumaior ikyo man mba ve lu uange la kua mbabeenyol man mba or u doon ve ishima nan kpe la. Pinen faan er ve lu yô. Shi kegh ato shighe u ve lu pasen er i lu ve ken ishima la. Wase ve ve nenge er u kav er i lu ve ken ishima yô. Na ve iwasen sha gbenda u u fetyô cii. Ka sea er nahan yô, se mba tesen dooshima u mimi.—1 Yoh. 3:18.

19. Er nan i doo u se er kwagh a ior sha kwaghfan zum u se lu nôngon ser se wase ve?

¹⁹ Gba u se wa ikyo shighe u se lu nôngon ser se wase mbagen yô. Sha ci u nyi? Sha ci u ior ka vea tagher a mbamtaver yô, mba eren kwagh kwaghmôm ga. Mbagen a taver ve u ôron we zayol ve ga, kpa mbagen yô, vea soo ga. Nahan er se soo u wasen ve nahan kpa, gba u se palegh u pinen mbampin mba vea na vea hee yô. (1 Tes. 4:11) Shi er alaghga mbagenev vea yer se kwagh ga nahan kpa, adooga se lumun a mnenge ve la ga. Nahan kpa, doo u se fa ser kape ishima i lu ve ker je la. Doo u se ungwan tsura kpa se gema se ngôôr a iliam.—Mat. 7:1; Yak. 1:19.

20. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

²⁰ Dugh u se zungwen anmgbianev asev mba ken tiônnongo mhôônom kera kpa, se soo ser se tesen ieren i dedoo ne ken tom wase u pasen kwagh la kpaa. Nahan se tese ser mhôônom kôr se a ior zum u se ze u za geman ior hingir mbahenen la nena? Se time sha kwagh la ken ngeren u dondon ne.