Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 13

Lee̱le̱ ndedi o ebol’ango̱ ya dikalo

Lee̱le̱ ndedi o ebol’ango̱ ya dikalo

‘A ta a bwea [babo̱] ndedi . . . na mo̱ a kumwa lee̱ babo̱ mambo jita.’​—MARKO 6:34.

MWENGE 70 Wasa bato ba dongame̱n

EBONGOLO *

1. Njik’ede̱mo a Yesu ewo̱ e makwangwe̱le̱ mulema buka be̱se̱ e? Bola beteledi.

EDE̱MO a Yesu ewo̱ e makwangwe̱le̱ mulema buka be̱se̱ ye nde k’ao ni dongame̱n o so̱ṅtane̱ mitakisan mena biso̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱ di be̱nno̱. Niponda a tano̱ o wase, Yesu a ta a we̱le̱ “bwa muńe̱nge̱ na ba ba mabwe̱ muńe̱nge̱” na ‘jeya pe̱ na ba ba meye̱.’ (Rom. 12:15) K’eyembilan, ponda 70 mao ma bokwedi ba wuno̱ na muńe̱nge̱ ombusa dikalo la bwam ba tombise̱no̱, Yesu “a ta a sombise̱ o mudī musangi.” (Lukas 10:17-21) O mune̱ mudi, ponda e̱nno̱ ba bena ba ta ba to̱ndo̱ Lasaro ba mabwa ndutu, Yesu ‘a lingi o mudī mao, teten ao pe̱ e pungwea.’​—Yohane 11:33.

2. Nje yongwane̱ Yesu o lee̱le̱ bato ndedi e?

2 Toná Yesu a tano̱ moto ńe ke̱nge̱nge̱, a lee̱le̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱ muyao na nded’a mulema. Nje yongwane̱ mo̱ o bola nika e? Laboso di buki me̱se̱ le nde ná Yesu a ta a to̱ndo̱ bato. Ka nje te̱ di kwalino̱ o jokwa di se̱le̱ na din, a ta a “bwane̱ . . . bonabato muńe̱nge̱” tobotobo. (Min. 8:31) Ni ndolo ońola bato e tute̱le̱ mo̱ o jokwa bia bwambwam mbad’abu ńa dutea. Ńamuloloma Yohane a teleye̱ ná: “A ta a bia nje ye oteten a moto.” (Yohane 2:25) Yesu a ta a lee̱le̱ bane̱ nded’a mulema ninde̱ne̱. Bato ba ta ba senga mbidimbidi ma ndolo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ babo̱, nika e boli ná ba lambe̱ toi o senga mwe̱ndi ma janea. Di me̱nde̱ bata jongwane̱ bato di mate̱ye̱no̱ dikalo ke̱ di bati lee̱le̱ babo̱ ninka ńai a nded’a mulema.​—2 Tim. 4:5.

3-4. (a) Ne̱ni di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ dikalo lasu yete̱na je ndedi e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

3 Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná a ta eto̱m o te̱ dikalo, biso̱ pe̱ mulemlem. (1 Kor. 9:16) Nde ndedi e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o te̱ye̱ bato dikalo ońolana di mombwea babo̱, di mapula pe̱ jongwane̱ babo̱, nde seto̱ buka te̱ ońolana nika ńe biso̱ eto̱m. Di bi bwambwam ná “bola le bonam buka kusa.” (Bebolo 20:35) Di me̱nde̱ bata bwane̱ ebol’asu ya dikalo muńe̱nge̱ yete̱na ńo̱ng’a jongwane̱ bato nde e matute̱le̱ biso̱ o te̱ dikalo.

4 O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni lee̱le̱ ndedi o dikalo. Laboso, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje mbadi Yesu a lee̱le̱no̱ bato ndedi e mokwe̱le̱no̱ biso̱. To̱ denge̱ di mombwea o njika mbadi ine̱i jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan ao.​—1 Pet. 2:21.

YESU A LEE̱LE̱ NDEDI O DIKALO

Ndedi e tute̱le̱ Yesu o langwa mwe̱ndi ma belo̱ko̱medi (Ombwa mongo 5-6)

5-6. (a) Nja Yesu a lee̱le̱no̱ ndedi e? (b) Ońola nje Yesu a tano̱ a bwea bato ndedi o dikalo bupisane̱ eding’a Yesaya 61:1, 2 e?

5 Jombweye te̱ eyembilan ewo̱ ya ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ bato ndedi o dikalo. Buńa bō̱, Yesu na bokwedi bao ba ta ba wo̱lo̱ jita ombusa babo̱ te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea esibe̱ wumse̱. Ba si kusi to̱ “pond’a da.” Na Yesu a no̱ngo̱ bokwedi bao ná ba “we̱nge̱me̱ye̱ o wum’eyaṅ” ná ba “wumse̱ son.” Nde dimuti dinde̱ne̱ la bato di ta jala babo̱ oboso owe̱ni Yesu na bokwedi bao ba tano̱ bala. Yesu a po̱ino̱ owo na mo̱ e̱ne̱ dimuti, nje a bolino̱ e? A ta “a bwea mo̱ ndedi, * ebanja di ta nde ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi, na mo̱ a kumwa lee̱ babo̱ mambo jita.”​—Marko 6:30-34.

6 Maka ońola njika njo̱m Yesu a bono̱ ndedi ońola ban bato. E̱n ná ba ta nde “ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi.” Yen ebe e̱n ná bō̱ babu ba ta tue, ba ta pe̱ ba bola ebolo pond’a bwaba o sombwea mbia mabu. Pondapo̱ bane̱ ba ta nde ba lembe̱ kwed’a ńandolo ńabu mō̱. Yete̱na nika, ke̱ Yesu a so̱ṅtane̱ mitakisan mabu. Ka nje te̱ di kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱ na din, yen ebe Yesu mo̱me̱ne̱ pe̱ a lembe̱ mitakisan mō̱ ka min. Yesu ombwedi besengedi ba bane̱, nika e tute̱le̱ mo̱ o langwea babo̱ mwe̱ndi ma belo̱ko̱medi.​—Langa Yesaya 61:1, 2.

7. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Yesu e?

7 Nje eyembilan a Yesu e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Kapo̱ ka Yesu, di dingabe̱le̱ nde na bato be “ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi.” Ba be̱n mitakisan jita. Di be̱n nje e mapule̱ babo̱​—mwe̱ndi ma Janea. (Bbī. 14:6) Biso̱ pe̱ di membilane̱ so̱ Sango asu ninka ná, di mate̱ dikalo la myango ma bwam ońolana di ‘mabwea bayaṅabe̱ na basasabe̱ ndedi.’ (Mye. 72:13) Di mabwea bato ndedi, di mapula pe̱ jongwane̱ babo̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI LEE̱LE̱ NDEDI

Ombwea ńo̱ng’a moto te̱ (Ombwa mongo 8-9)

8. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ndedi o dikalo e? Bola eyembilan.

8 Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ bato bena di mate̱ye̱no̱ dikalo la Janea ndedi e? Jangame̱n we̱le̱ biso̱me̱ne̱ o epol’abu na jombwea pe̱ babo̱ o mbadi di wusano̱ to̱ndo̱ ná bombweye biso̱ ke̱ di be̱ o mulemlem ma bete̱medi. * (Mat. 7:12) Di kwaleye tobotobo mbadi ine̱i jeno̱ ná di bola nika. Ńaboso, ombwea ńo̱ng’a moto te̱. Ebol’asu ya dikalo ye nde ka ya do̱kita niponda jeno̱ o langwa myango ma bwam. Do̱kita la bwam di mombwea ńo̱ng’a muboed’ao te̱. A mabaise̱ mo̱ myuedi, a no̱ngo̱ pe̱ ponda o sengane̱ mo̱ ke̱ a malangwea mo̱ ne̱ni a masengano̱. O mulopo ma tilea mo̱ myanga maboso a mo̱nge̱le̱no̱ ná me ná mongwane̱ mo̱, do̱kita e ná a po̱ngo̱ muwaso ná a so̱ṅtane̱ nje a maboano̱ denge̱ a matilea mo̱ myanga mangame̱n. Mulemlem nde biso̱ pe̱ jangame̱nno̱ bola o dikalo, di si wasa bolane̱ mbadi po̱ na po̱ o botea ekwali na bato be̱se̱. O diwengisan, di keke so̱ṅtane̱ bete̱medi ba moto te̱ na jo̱nge̱le̱ lao.

9. Nje di s’angame̱nno̱ bola e? Bola beteledi.

9 Niponda weno̱ o ebol’ango̱ ya dikalo nde o dongame̱ne̱ moto, o si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná o bi mitakisan mao to̱ ná o bi nje nu moto a dube̱no̱ na ońola nje a dube̱no̱ mo̱. (Min. 18:13) O diwengisan, baise̱ nu moto myuedi na muyao ná o bie lambo jombwea mo̱ name̱ne̱ pe̱ na nje a dube̱no̱. (Min. 20:5) Yete̱na ede̱mo a wuma weno̱ e si meka ná o baise̱ mo̱ ońol’ebol’ao, mbia mao, we̱ni a wuno̱, na nje a mo̱nge̱le̱no̱, bola nika. Baise̱ la bato myuedi, di mabola babo̱ epolo o langwea biso̱ ońola njika njo̱m ba be̱nno̱ ńo̱ng’a myango ma bwam. Di mábia so̱ te̱ ni njo̱m, ni ponda je ná di lee̱le̱ ndedi ońola ńo̱ng’a tobotobo ba be̱nno̱ na wanea pe̱ babo̱ jongwane̱ di mapule̱, mulemlem ka nje te̱ Yesu a bolino̱.​—Kobisane̱ 1 Korinto 9:19-23.

Dutea mitakisan moto weno̱ te̱ye̱ dikalo eno̱ ná a be̱ne̱ (Ombwa mongo 10-11)

10-11. Bupisane̱ 2 Korinto 4:7, 8, o njika mbadi ni londe̱ iba jeno̱ ná di lee̱le̱ ndedi e? Bola eyembilan.

10 Ni londe̱ iba, keka dutea ne̱ni longe̱ leno̱ ná di be̱ babo̱. O mbadi iwo̱ te̱nge̱, je ná di so̱ṅtane̱ bete̱medi babu. Omo̱ń a me̱se̱, biso̱ pe̱ di be̱n mitakisan ońolana di titi ke̱nge̱nge̱. (1 Kor. 10:13) Di bi ná longe̱ le ná di be̱ ndutu jita o yen ebe̱yed’a mambo. Na jongwane̱ la Yehova buka te̱ nde jeno̱ ná di lembe̱. (Langa 2 Korinto 4:7, 8.) Nde dutea te̱ ońola ba bena ba si be̱n mulatako má bo̱ibo̱i na Yehova. Ye ná e be̱ babo̱ ndutu jita o be̱ longe̱ o nin wase esibe̱ jongwane̱ lao. Mulemlem ka Yesu, di mabwea babo̱ ndedi, nika e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o langwea babo̱ “myango ma bwam.”​—Yes. 52:7.

11 Di kwaleye te̱ ońola eyembilan a munasango mō̱ nu belabe̱ ná Sergey. Oboso ná a mokwa mbale̱, Sergey a ta iso̱n jita. E ta mo̱ ndutu jita o kwalisane̱ bane̱. Na ponda, emedi jokwa la Bibe̱l. Sergey mo̱ ná: “O jokwa lam la Bibe̱l na so̱ṅtane̱ ná kriste̱n ye eto̱m o langwea bape̱pe̱ nje i dube̱no̱. Na ta na dube̱ na mbale̱ ná na titi ná na bola nika.” Nde, Sergey o̱nge̱le̱ ba bena ba si bedi senge̱ mbale̱, a dutea ná longe̱ langame̱n be̱ babo̱ ndutu jita ońolana ba si bi Yehova. Mo̱ ná: “Mambo ma peńa mena na tano̱ nokwa ma wanedi mba muńe̱nge̱ munde̱ne̱ na musango ma teten. Na ta na bia ná e mapula ná bane̱ pe̱ bokwe yin mbale̱.” Nika nded’a Sergey e tano̱ e bata kola, nika pe̱ nde a tano̱ a bata be̱ne̱ ngiń’a mulema o te̱ye̱ bato dikalo. Mo̱ ná: “Na ta mańaka jita o je̱ne̱ ná langwea la bane̱ mbal’a Bibe̱l di boli ná na bate be̱ne̱ye̱ mbame̱ne̱ lakisane̱. Di sikime̱ye̱ pe̱ yin mbal’a peńa o mulema mam.” *

E mapula ponda ná moto a ńake o mbad’a mudī (Ombwa mongo 12-13)

12-13. Ońola nje e mapulano̱ ná di be̱ we̱lisane̱ na ba bena di mokwe̱le̱no̱ o dikalo e? Bola eyembilan.

12 Ni londe̱ ilalo, be̱ we̱lisane̱ na ba bena o mokwe̱le̱no̱. O̱nge̱le̱ ná yen ebe ba si bedi dutea to̱ buńa ońola mbal’a Bibe̱l iwo̱ di bino̱ bwambwam. Bō̱ pe̱ ba tingame̱ na nje ba dube̱no̱. Be ná bo̱nge̱le̱ ná ebas’abu ye nde lambo la mweńa di malate̱ babo̱ na mbia mabu, bede̱mo babu ba yabane̱, na bato be o wuma ba majano̱. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ babo̱ e?

13 Dutea te̱ nin kobisan: Nje ba yo̱kino̱ bola ke̱ edun a ńangi e ńam e? O jita la ngedi, ba mase̱le̱ nde longa ńang’a peńa niponda ba diano̱ ba mabolane̱ nine̱ ń’edun. Ebol’a ni ńa peńa e bo̱i te̱, ń’edun ńe so̱ ná e bulabe̱le̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱, di mapula te̱ ná bato bese̱le̱ “bedun” ba belēdi ba dube̱no̱, jangame̱n se̱le̱ jongwane̱ babo̱ o to̱ndo̱ mbal’a “peńa” yena ba si tano̱ ba bia ponda di botedino̱ o jokwa na babo̱. Na nika buka te̱ nde beno̱ ná bese̱le̱ nje ba tano̱ ba dube̱ kwaṅ. Ye ná e pula ponda o jongwane̱ bato ná ba wane yi ńai a mawengisan.​—Rom. 12:2.

14-15. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ ba bena ba bi bosadi to̱ ba si bi ná bambam ońola dipita la longe̱ la bwindea o paradisi o wase e? Bola eyembilan.

14 Di lee̱le̱ te̱ bato di mate̱ye̱no̱ dikalo we̱lisane̱, di si me̱nde̱ jengane̱ babo̱ ná ba so̱ṅtane̱ to̱ kasa mbal’a Bibe̱l nged’a boso ba masengano̱ mo̱. O diwengisan, ndedi e matute̱le̱ biso̱ o jongwane̱ babo̱ o dutea son na son nje Betiledi be makwalano̱. K’eyembilan, jombweye ne̱ni jeno̱ ná di dutea na moto ońola dipita la longe̱ la bwindea o paradisi o wase. Jita ba bi bosadi to̱ ba si bi ná bambam ońola ben belēdi. Yen ebe ba dube̱ ná kwedi ńe nde su la me̱se̱. To̱ ná ba mo̱nge̱le̱ ná bato ba bwam be̱se̱ ba mala nde o mo̱ń. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ babo̱ e?

15 Mbadi po̱ nin munasango mō̱ a mabolane̱no̱ o jongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ dipita la longe̱ la bwindea o wase. Laboso, a malanga Bebotedi 1:28. Denge̱ a mabaise̱ mot’ekwali owe̱ni Loba a tano̱ a pula ná bonabato ba je na njika pat’a longe̱ a tano̱ a pula ná ba be̱ne̱. Bato jita ba yo̱ki nde jalabe̱ ná, “A ta a pula ná ba be̱ne̱ longe̱ la bwam o wase.” A malane̱ so̱ ekwali oboso na langa Yesaya 55:11 nde a baise̱ nga mwano ma Loba mu tuko. O ngedi jita, mot’ekwali a malabe̱ nde ná ke̱m. O sukan, a langa Myenge 37:10, 11 nde a baise̱ ne̱ni kie̱le̱ ńa mbel’a moto e me̱nde̱no̱ be̱. Tongwea na nin mbad’a bolane̱ la Bibe̱l, ongwane̱ bato jita o so̱ṅtane̱ ná Loba a dia a mapula ná bato ba bwam ba je o paradisi o wase o bwindea.

Eboled’a muyao e sadi, ka tilea la moto leta la belo̱ko̱medi, ye ná yembe̱ moto jita (Ombwa mongo 16-17)

16-17. Jo̱nge̱le̱ te̱ Minia 3:27, o njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ndedi e? Bola eyembilan.

16 Ni londe̱ ine̱i, dutea nje weno̱ ná o bola o lee̱ bato ná o mombwea babo̱. K’eyembilan, mo̱ di po̱i nde pe̱pe̱le̱ moto o ponda ńena a titino̱ ná a kasa biso̱ e? Je ná di baise̱ mo̱ milakisan, di dia dikaki o timba o ponda ni te̱nge̱n. Nde nje jeno̱ ná di bola yete̱na mot’ekwali a be̱n son ebolo e mapule̱ jongwane̱ e? To̱ ná moto ńā nde o ndabo ońola diboa a be̱n ńo̱ng’a mot’a muloloma e? O yi ńai a bete̱medi je ná di wanea nu moto jongwane̱ a be̱nno̱ ńo̱ngi.​—Langa Minia 3:27.

17 Munańango mō̱ a ta a tongwe̱le̱ ombusa son eboled’a muyao yena e wusa je̱ne̱ne̱ ka lambo di titi tobotobo. Ndedi e ta e tute̱le̱ mo̱ o tilea mbia mō̱ mu bo̱lo̱ne̱ mun’abu. Di leta di ta di be̱ne̱ bepasi ba Bibe̱l bō̱ bena be malo̱ke̱. Nje mu mbia mu bolino̱ e? Muto nu wese̱ mun’ao a tiledi mo̱ ná: “Kie̱le̱ ni tombi e ta mba bobe jita. O titi ná o bia ne̱ni leta lo̱ngo̱ longwane̱no̱ biso̱. Na titi ná na so̱ byala o timbise̱le̱ wa masoma to̱ langwea wa ne̱ni leta lo̱ngo̱ di lo̱kino̱ biso̱. Na langi leta lo̱ngo̱ lambo ka 20 ma ngedi kie̱le̱. Di lo̱ki na jembe̱ pe̱ biso̱ jita. Di som wa jita.” Na mbale̱, je ná di tongwe̱le̱ yete̱na di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ o epol’a ba be o take̱, di wanea pe̱ babo̱ jongwane̱.

BE̱ SKWE̱ O EBOL’ANGO̱ YA DIKALO

18. Bupisane̱ 1 Korinto 3:6, 7, nje di s’angame̱nno̱ dimbea o dikalo lasu e?

18 Mbale̱ ńe nde ná jangame̱n be̱ skwe̱ o ebol’asu ya dikalo. Je ná di bola lasu dongo o jongwane̱ bape̱pe̱ o bia Loba, nde di titi ná di bola dongo le mweńa buka me̱se̱. (Langa 1 Korinto 3:6, 7.) Di si dimbea ná Yehova nde e nu ńena nu madute̱ bato. (Yohane 6:44) Bato ba me̱nde̱ nde kasa to̱ banga myango ma bwam di malangweano̱ babo̱ bupisane̱ bete̱medi babu ba mulema. (Mat. 13:4-8) O̱nge̱le̱ ná bato jita ba si kasi mwe̱ndi ma Yesu​—mo̱ nu ta Mulēdi nunde̱ne̱ nu buki be̱se̱ nu si ta nu máje̱ne̱ne̱ o nin wase! Ońola nika so̱, di si bo̱bo̱ mulema yete̱na bato jita di makekano̱ jongwane̱ ba si kasi mwe̱ndi masu.

19. Njika bepuma ba bwam di me̱nde̱no̱ jumbwa ke̱ di lee̱le̱ ndedi o dikalo lasu e?

19 Di me̱nde̱ jumbwa bepuma ba bwam o dikalo lasu yete̱na di lee̱le̱ ndedi. Di me̱nde̱ bata bwane̱ ebol’asu ya dikalo muńe̱nge̱. Di me̱nde̱ bamse̱ byala ba Bibe̱l be makwale̱ ná bola le bonam buka kusa. Di me̱nde̱ jongwane̱ ba bena “be o bete̱medi ba mudī be mapule̱ ońola longe̱ la bwindea” o kasa myango ma bwam na bo̱bise̱ la ńolo. (Bebolo 13:48, NW) Ońola nika, “kana di be̱nno̱ ponda, ese̱le̱ biso̱ di boleye bato be̱se̱ bwam.” (Gal. 6:10) Di me̱nde̱ so̱ be̱ muńe̱nge̱ o sesa Sango asu ńe o mo̱ń.​—Mat. 5:16.

MWENGE 64 Bola ebol’a mumbwa na muńe̱nge̱

^ par. 5 Di lee̱le̱ te̱ ndedi, di mabata be̱ muńe̱nge̱ o dikalo, bato pe̱ ba to̱ndo̱ senga mwe̱ndi masu. Ońola nje yeno̱ nika e? O din jokwa di me̱nde̱ kwalea nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Yesu, name̱ne̱ pe̱ na mbad’a tobotobo ine̱i ya ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ndedi ońola ba bena di madongame̱nno̱ o dikalo.

^ par. 5 BETELEDI BA BYALA: Eyal’a ndedi e mapula nde kwala be̱ne̱ la nded’a mulema ońola moto ńe o take̱ to̱ nu tusabe̱. Ninka besengedi be ná be tute̱le̱ moto o bola to̱ nje eno̱ ná a we̱le̱ bola ná ongwane̱ bato.

^ par. 8 Ombwa mulopo m’ekwali “Applique la règle d’or dans ton ministère” o Njongo a Betatedi (ńa fre̱nsi) ńa 15 má Emiase̱le̱ 2014.

^ par. 11 Ombwa Njongo a Betatedi (ńa fre̱nsi) ńa 1 ba Dingindi 2011, map. 21-22.