1. Nje Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱no̱ e, nje pe̱ ba tombe̱le̱no̱ bana babu e?

O MO̱NGE̱LE̱ ná nja ńangame̱n te̱se̱ nje ye bwam na nje ye bobe e? Ponda Adam na Eva ba dedino̱ epum’a bwele ba dibie̱ la bwam na la bobe, ba ta nde ba pula kwala ná: Ba si lakisane̱ Yehova na bete̱sedi bao. Ba po̱si nde o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe. (Bbot. 3:22) Nde ombwa te̱ nje ba bo̱lo̱ne̱no̱. Ba bo̱lo̱ne̱ mulatako mabu na Yehova. Ba bo̱lo̱ne̱ pe̱ epolo ba tano̱ ba be̱ne̱ o be̱ longe̱ o bwindea, na babo̱ ba tombe̱le̱ bana babu bobe na kwedi. (Rom. 5:12) Bepo̱sedi ba Adam na Eva be wan nde ndenge̱.

2-3. (a) Ne̱ni mot’a Etiopia a kasino̱ dikalo la Filipo e? (b) Njika minam di makusano̱ yete̱na di dubisabe̱ e, njika myuedi pe̱ di malano̱ jalabe̱ e?

² Kobisane̱ mbadi Adam na Eva ba die̱le̱no̱ babo̱me̱ne̱ na mbadi mot’a Etiopia a kasino̱ dikalo la Filipo. Ni soele̱ e lee̱le̱ masoma ońola nje Yehova na Yesu ba bolino̱ ońol’ao kańena e dubisabe̱ dibokime̱ne̱. (Bebolo 8:34-38) Di bake̱ te̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova di dubisabe̱ pe̱ ka ni soele̱, ke̱ je nde o lee̱le̱ ná di to̱ndi nje Yehova na Yesu ba bolino̱ ońol’asu. Je pe̱ nde o lee̱le̱ ná di lakisane̱ Yehova, na ná di memba ná mo̱ nde e nu ńangame̱n te̱se̱ nje ye bwam na nje ye bobe.

³ Dutea minam di makusano̱ ke̱ di mabolea Yehova! Bonam bō̱ bwe nde ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ mambo me̱se̱ Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱no̱, name̱ne̱ pe̱ na epolo o be̱ longe̱ o bwindea. Kana di dube̱no̱ Yesu Kristo, Yehova a malakise̱ mawuse̱ masu, a bola pe̱ biso̱ doi la mulema  di sangi. (Mat. 20:28; Bebolo 10:43) Di mabe̱ pe̱ belongi ba mbia ma Yehova ma baboledi bao a do̱lisanno̱ bena ba be̱n dipita la kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. (Yohane 10:14-16; Rom. 8:20, 21) Nde to̱ na min minam mi me̱ne̱ne̱ ná bwē, bato bō̱ bena ba timbi bie̱ Yehova ba makiṅakiṅane̱ o bupe̱ eyembilan a mot’a Etiopia. Nje e meke̱ babo̱ o dubisabe̱ e? Ne̱ni pe̱ beno̱ ná ba buka mi mitakisan e?

4-5. Njika mitakisan eso̱mb’a moto Avery na eso̱mb’a muto Hannah ba lembe̱no̱ e?

⁴ Si be̱ la mbaki. Bayedi ba Avery be nde Mboṅ a Yehova. Sango a biane̱ ka moto nu mombweye̱ mbia mao na ka mutud’a bwam o mwemba. Nde Avery a ta a kiṅakiṅane̱ ná a dubisabe̱. Ońola nje e? Mo̱ ná: “Na si ta na dube̱ ná na wusa die̱le̱ longe̱ lam o dime̱ne̱ la dina sango am a be̱nno̱.” Avery a si ta pe̱ to̱ mbaki ná a wusa bambe̱ m’bē̱ mena mi wusa bolabe̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ ná ba baise̱ mba ná na kane̱ o mpoma, na tombise̱ bekwali, to̱ ná na die̱le̱ dibo̱to̱ la dikalo o mōnda.”

⁵ Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Hannah nu be̱n 18 la mbu a si ta a lakisane̱ mo̱me̱ne̱ to̱ son. A kokedi nde na bayedi bena be Mboṅ a Yehova. Nde to̱ na nika, a si ta a dube̱ ná e ná a die̱le̱ longe̱ lao kaponda bete̱sedi ba Yehova. Ońola nje e? Hannah a ta a ye̱use̱ mo̱me̱ne̱ jita. Ponda iwo̱, a ta be̱ a bwa ndutu o dime̱ne̱ lena a tano̱ a sengise̱ mo̱me̱ne̱ sese, nde nika e ta nde e bata ńamse̱ mambo. Mo̱ ná: “Na si langwedi to̱ moto to̱ buńa nje na tano̱ na bola, to̱ mo̱me̱ne̱ bayedi bam. No̱nge̱le̱ ná Yehova a si me̱nde̱ pula ná na be̱ muboled’ao tom ońola nje na tano̱ na bolane̱ mbame̱ne̱.”

6. Nje e ta yeka Vanessa ná a dubisabe̱ e?

⁶ Ngińa mako̱m ma be̱nno̱. Vanessa nu be̱n 22 ma mbu mo̱ ná: “Na ta na be̱ne̱ diko̱m la bwam. Di ta jā mako̱m lambo ka dom la mbu.” Nde, diko̱m la Vanessa di si ta di sue̱le̱ mo̱ ná a londise̱ mpuli mao ma dubisabe̱. Nika e bwese̱ Vanessa ndutu na mo̱ a kwala ná: “Ye mba ndutu o be̱ne̱ mako̱m, na ta so̱ na bwa bo̱ngo̱ ná na bo̱lo̱ne̱ te̱ din, na si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ diko̱m la batabata to̱ buńa.”

7. Nje e ta e bwese̱ eso̱mb’a muto Makayla bo̱ngo̱ e, na ońola nje e?

⁷ Bo̱ngo̱ ba po̱ngo̱ diwuse̱. Makayla a ta nde a be̱ne̱ mbu mitanu ponda ndom’ao a pangabe̱no̱ o mwemba. O bokoka bao, e̱n ne̱ni beboledi ba ndom’ao be takise̱no̱ bayedi bao. Mo̱ ná: “Na ta na  bwa bo̱ngo̱ ná na dubisabe̱ te̱, na me̱nde̱ po̱ngo̱ diwuse̱, na pangabe̱, na bola ná bayedi bam ba bwe ndutu bwambi.”

8. Nje e ta e bwese̱ eso̱mb’a moto Miles bo̱ngo̱ e?

⁸ Bo̱ngo̱ ba mitakisan. Sango a Miles na munj’a sango ba mabolea Yehova, nde ńango a titi Mboṅ a Yehova. Miles mo̱ ná: “Na jai na ńango am 18 la mbu, nde na ta na bwa bo̱ngo̱ o langwea mo̱ ná ne o pula dubisabe̱. Ne̱n nje a bolino̱ ponda sango am a timbino̱ Mboṅ a Yehova. Na ta na bwa bo̱ngo̱ ná a me̱nde̱ takise̱ mba.”

9. Nje e mapo̱ yete̱na woko ne̱ni Yehova eno̱ ndolo na we̱lisane̱ e?

⁹ Adam na Eva ba si po̱si o bolea Yehova Loba ońolana ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ mo̱ e si ta ngińa. To na nika, Yehova ese̱le̱ ná ba je pond’a bwaba ná ba be̱ne̱ bana, ba kokise̱ pe̱ babo̱ kaponda bete̱sedi babu. Betune̱ ba bedomsedi ba Adam na Eva o pawe̱ na Yehova be pomane̱ lee̱le̱ ná bwē ná ba si bolane̱ dibie̱. Mun’abu ńamutudu a bo ńangoka nu si ta nu be̱ne̱ njo̱m, na ponda njo na wasa la bwam ba moto mo̱me̱ne̱ nde ba timbi lańe̱ oteten a mbel’a moto. (Bbot. 4:8; 6:11-13) Nde Yehova a ta a be̱ne̱ mwano o sunga bana ba Adam na Eva be̱se̱ bena ba mapule̱ boleye̱ mo̱. (Yohane 6:38-40, 57, 58) Nika weno̱ jokwa nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova eno̱ we̱lisane̱ na ndolo, nika pe̱ nde ndolo o be̱nedino̱ mo̱ e mabengano̱ ńaka. O me̱nde̱ banga ngea ńena Adam na Eva ba po̱sino̱, na wa o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova.

10. Ońola nje dutea Myenge 19:8 di mongwane̱no̱ wa o bolea Yehova e?

¹⁰ Benga jokwa bia Yehova. Nika o mabengano̱ jokwa bia Yehova, nika pe̱ nde o mabengano̱ be̱ mbaki ná we ná o tongwe̱le̱ o bolea mo̱. Avery ńena di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Na timbi be̱ne̱ mbaki ponda na langino̱ na dutea pe̱ makaki ma maso̱be̱ o Myenge 19:8.” (Langa.) Avery e̱nno̱ ne̱ni Yehova a londise̱no̱ di dikaki, ndol’ao na Loba e bati nde be̱ ngińa. Ndolo e si mabola biso̱  mbaki buka te̱ ná je ná di bolea Yehova, nde e mongwane̱ pe̱ biso̱ ná di si bola mambo a si do̱lisanno̱, e bola pe̱ biso̱ ngudi o bolea mo̱. Hannah di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Bolanga na jokwa lam la Bibe̱l bongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná na masengise̱ te̱ mbame̱ne̱ sese, na mabwese̱ nde Yehova ndutu.” (1 Pet. 5:7) Hannah a timbi ‘muboleye̱ eyala.’ (Yak. 1:22) Nje nika e wanno̱ e? Mo̱ ná: “Na bati to̱ndo̱ Yehova ponda ne̱nno̱ muse̱ṅ ma sengane̱ mo̱. Tatan ne mbaki ná Yehova a me̱nde̱ die̱le̱ mba ponda te̱ na me̱nde̱no̱ pula jongwane̱ lao.” Hannah a we̱li buka ńo̱ng’a sengise̱ la mo̱me̱ne̱ sese. A bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova na mo̱ a dubisabe̱.

11. Nje Vanessa a bolino̱ o be̱ne̱ mako̱m ma bwam e, nje pe̱ eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹¹ Po̱so̱ mako̱m mo̱ngo̱ na dibie̱. Vanessa di se̱le̱no̱ kwalea, a timbi so̱ṅtane̱ ná diko̱m lao di meka mo̱ o bolea Yehova. Embe̱ so̱ mu mulatako. Nde Vanessa a boli buka nika. A po̱ngi miwe̱n o be̱ne̱ mako̱m ma peńa oteten a mwemba. A kwali ná eyembilan a Noa na mbia mao yongwane̱ mo̱. Vanessa mo̱ ná: “Ba ta ba dingabe̱le̱ na bato ba si ta ba to̱ndo̱ Yehova, nde ba ta ba be̱ne̱ mulatako ma bwam oteten abu.” Ombusa mo̱ dubisabe̱, Vanessa a timbi be̱ paonia. Tatan mo̱ ná: “Nika ńongwane̱ mba ná na be̱ne̱ mako̱m ma bwam seto̱ buka te̱ o mwemba mam nde na o mine̱ myemba mipe̱pe̱.” Wa pe̱ we ná o be̱ne̱ mako̱m ma bwam yete̱na o we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o ebolo Yehova a bake̱no̱ biso̱.​—Mat. 24:14.

12. Njika pat’a bo̱ngo̱ Adam na Eva ba si tano̱ ba be̱ne̱ e, nje pe̱ nika e wanno̱ e?

¹² Be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea bo̱ngo̱. Pat’a bo̱ngo̱ iwo̱ ye bwam ońol’asu. K’eyembilan, jangame̱n bwa bo̱ngo̱ o bola lambo Yehova a si do̱lisanno̱. (Mye. 111:10) Adam na Eva ba wusa te̱ be̱ne̱ ni pat’a bo̱ngo̱, ba si wusa pamwa Yehova. Nde ba pamo mo̱. Ombusa babo̱ bola nika, miso̱ mabu ma ta matelame̱ ninka ná, ba so̱ṅtane̱ bwambwam ná bā nde bato ba bobe. Bobe na kwedi buka te̱ nde ba wusano̱ tombe̱le̱ bana babu. Kana ba tano̱ ka ni  dongame̱n o je̱ne̱ na so̱ṅtane̱ bete̱medi babu, ba bwane̱ musamba mabu iso̱n na babo̱ ba kudumane̱ mańolo mabu.​—Bbot. 3:7, 21.

13-14. (a) Bupisane̱ 1 Petro 3:21, ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa kwedi bo̱ngo̱ buka dime̱ne̱ e? (b) Njika njo̱m di be̱nno̱ o to̱ndo̱ Yehova e?

¹³ To̱ná e mapulano̱ ná di be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba bola nje e si do̱lisan Yehova, di s’angame̱n bwa kwedi bo̱ngo̱ buka dime̱ne̱. Yehova a wekedi biso̱ mwano ná di tombwane̱ longe̱ la bwindea. Di boli te̱ bobe nde jate̱le̱ na mbale̱, Yehova a malakise̱ mawuse̱ masu. A malakise̱ biso̱ o eyot’a dube̱ lasu di se̱medi o jabea la diko̱ti la Mun’ao. Mbadi po̱ ńe mweńa buka ye̱se̱ ńa lee̱le̱ dube̱ ńe nde ná di bake̱ biso̱me̱ne̱ na Loba, di dubisabe̱ pe̱.​—Langa 1 Petro 3:21.

¹⁴ Di be̱n njo̱m jita o to̱ndo̱ Yehova. A si mabola biso̱ buka te̱ mambo ma bwam di mabwane̱no̱ muńe̱nge̱ buńa te̱, nde a malee̱ pe̱ biso̱ mbale̱ jombwea mo̱me̱ne̱ na myano mao. (Yohane 8:31, 32) A boli biso̱ mwemba ma kriste̱n o die̱le̱ na sue̱le̱ biso̱. A mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu tatan, a bola pe̱ biso̱ dipita la longe̱ la bwindea o bete̱medi ba ke̱nge̱nge̱ o kie̱le̱ ni maye̱. (Mye. 68:20; Bbī. 21:3, 4) Di dutedi te̱ nje ye̱se̱ Yehova a mábolano̱ o lee̱le̱ ná a to̱ndi biso̱, nika e matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ mo̱. Di to̱ndi te̱ Yehova, di mabe̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea bo̱ngo̱, nika ńe nde bo̱ngo̱ ba bwese̱ Yehova ndutu, mo̱ ńena di timbino̱ to̱ndo̱ jita.

15. Ne̱ni Makayla a timbino̱ buka bo̱ngo̱ bao ba po̱ngo̱ diwuse̱ e?

¹⁵ Makayla di se̱le̱no̱ kwalea, a timbi buka bo̱ngo̱ bao ba po̱ngo̱ diwuse̱ ponda a so̱ṅtane̱no̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova a malakise̱no̱. Mo̱ ná: “Na timbi so̱ṅtane̱ ná biso̱ be̱se̱ di titi ke̱nge̱nge̱, di mawusa pe̱. Nde na so̱ṅtane̱ pe̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱, a malakise̱ pe̱ biso̱ o eyot’a diko̱ti.” Ndol’ao na Yehova e tute̱le̱ mo̱ o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba, a dubisabe̱ pe̱.

16. Ne̱ni Miles a kusino̱ jongwane̱ o buka bo̱ngo̱ bao ba mitakisan e?

¹⁶ Miles ńena nu ta nu bwa bo̱ngo̱ ná ńango a me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ bedomsedi a no̱ngino̱ o dubisabe̱, a ta a baise̱ muboled’ebondo ná a waneye mo̱ jongwane̱. Mo̱ ná: “Muboled’ebondo pe̱ a ta nde a kokea o mbia owe̱ni mō̱ ńa bayedi bao nde a ta Mboṅ a Yehova. Ongwane̱ mba o dutea nje na tano̱ nangame̱n langwea ńango am ná a so̱ṅtane̱ ná bedomsedi bam be, seto̱ sango am nde e o nime̱le̱ mba o dubise̱.” Ńango a Miles a si kasi nika bwam. Miles a ta so̱ angame̱n jasumwe̱ ombo’ao, nde a tingame̱ na bedomsedi bao. Mo̱ ná: “Jokwa la mambo ma bwam Yehova a boledino̱ mba di tapi mulema mam. Na dutedino̱ ná po̱m ońola jabea la diko̱ti  la Yesu, na timbi so̱ṅtane̱ nate̱na njika dime̱ne̱ Yehova a to̱ndino̱ mba. Di dutea di tute̱le̱ mba o bake̱ mbame̱ne̱ na Yehova, na dubisabe̱ pe̱.”

17. Nje biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ e?

¹⁷ Ponda Eva a dedino̱ epum’a bo bwele o Ede̱n, a pamo nde Sango. Adam pe̱ a dedino̱, a si timbise̱le̱ Yehova masoma ońola bwam bwe̱se̱ a boledino̱ mo̱. Biso̱ be̱se̱ je ná di lee̱le̱ ná di titi ka Adam na Eva. Je masoma ońola me̱se̱ Yehova a maboleano̱ biso̱. Di malee̱le̱ tongwea na dubise̱ ná di dube̱ ná Yehova nde a be̱n doi o te̱se̱ye̱ biso̱ nje ye bwam na nje ye bobe. Di malee̱le̱ ná di to̱ndi Sango asu, di lakisane̱ pe̱ mo̱.

18. Ne̱ni weno̱ ná o tongwe̱le̱ o bolea Yehova e?

¹⁸ Ewe̱nji di be̱nno̱ ombusa dubise̱ ye nde ná di die̱le̱ longe̱ lasu buńa te̱ kaponda bete̱sedi ba Yehova, seto̱ basu. O ni mbadi nde lodun la baboledi ba Loba ba madie̱le̱no̱ longe̱ labu mbu te̱. We ná o be̱ ka babo̱ yete̱na o bengi sikime̱ye̱ so̱ṅtane̱ lo̱ngo̱ l’Eyal’a Loba, Bibe̱l; o ko̱to̱me̱ ponda ye̱se̱ na bonasango na bonańango; na langwea pe̱ bane̱ na ko̱di nje ye̱se̱ o mokwano̱ jombwea So̱ngo̱ ńa ndolo. (Bon. 10:24, 25) Niponda weno̱ o no̱ngo̱ bedomsedi, bupe̱ malea Yehova a mabolano̱ wa tongwea n’Eyal’ao na bebokedi bao. (Yes. 30:21) Na nika nde o me̱nde̱no̱ tongwe̱le̱ o mambo me̱se̱ o mabolano̱.​—Min. 16:3, 20.

19. Nje wangame̱nno̱ dutea e, na ońola nje e?

¹⁹ O bengi te̱ je̱ne̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ bediedi bena Yehova a mabolano̱ wa beno̱ wa muse̱ṅ, o me̱nde̱ bata to̱ndo̱ mo̱ na bete̱sedi bao. To̱ lambo la nje ye̱se̱ Satan a masebeano̱ wa di si me̱nde̱ so̱ jeka wa o bolea Yehova Loba. Dutea te̱, ikol’a mbu ombusa ponda, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná bedomsedi o no̱ngino̱ o dubisabe̱ nde be ta bwam buka be̱se̱!